Člani Tabrih-a, društva za ohranjanje kulturne in naravne dediščine in člani Mednarodnega komiteja za ohranitev reke Mure Naša Mura-Unsere Mur ter drugi posamezniki so v nedeljo 1. februarja 2015 v Razkrižju izvedli že 16. pohod ob Muri in tako obeležili Svetovni dan varstva mokrišč, World Wetlands Day, ki ga praznujemo 2. februarja.
Mura povezuje ljubitelje narave in pohodništva iz Slovenije, Avstrije ter Hrvaške.
foto: Gregor Domanjko
Mokrišča ob Muri kot glavni vodni viri
Osnovni namen vodenih pohodov ob Muri je opozoriti zainteresirane in splošno javnost o pomenu mokrišč ob reki Muri za človeka in naravo. Pomen mokrišč je vedno večji, še posebej to velja za gozdove ob Muri znotraj visokovodnih nasipov, ki ob poplavah kot spužva zadržujejo vodo in jo počasi oddajajo v okolje. Tako na najboljši način preprečujejo poplave dolvodno, čistijo vodo in napajajo podtalnico. Zato se v poplavnem svetu ob Muri nahajajo glavni viri čiste pitne vode za prebivalce celotnega Pomurja, dela avstrijske Štajerske in hrvaškega Medžimurja. Se tega nočemo zavedati?
Franc Žižek iz društva Tabrih o uničevanju mokrišč: »Mokrišča še vedno neusmiljeno izginjajo, predvsem zaradi enostranskega in neusklajenega načrtovanja rabe prostora ter želje za čistim dobičkom. Z morebitno izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri bi uničili najbolj prepoznaven krajinski element v Pomurju.«
Največja želja pohodnikov je “Naj Mura teče brez ovir”.
foto: Gregor Domanjko
Skupne želje pohodnikov po ohranitvi območja
Organizatorji pohoda in približno 300 udeležencev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške s pohodom pozivajo, da bi morali mokrišča in poplavne gozdove ob Muri uvrstiti na seznam mednarodno pomembnih mokrišč varovanih z Ramsarsko konvencijo. Še več, Slovenija naj se čim prej pridruži sosednjim državam pri razglasitvi UNESCO biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava in s tem vzdržnega razvoja tega območja.
Pri izbiri lokacije, pripravi in izvedbi pohodov ob Muri vsako leto aktivno sodelujejo tudi člani DOPPS. Gregor Domanjko iz Pomurske sekcije: »Mura s poplavnimi gozdovi, prodišči, rokavi, mrtvicami in lokami sodi med najbolj pomembna življenjska okolja v Sloveniji za vodomca, breguljko, črno štorkljo, srednjega detla, plašico, malega deževnika in druge vrste ptic. Zato je organizacija pohodov ob Muri in ozaveščanje ljudi o pomenu njene ohranitve ključna naloga vseh, ki nam je narava blizu.«
Da spada poplavni svet ob Muri med vrstno najbolj bogata in pestra življenjska okolja v srednji Evropi priča podatek, da je bilo samo v slovenskem delu Mure doslej evidentiranih več kot 600 rastlinskih vrst, 200 vrst ptic-od tega 110 gnezdilk, 30 vrst sesalcev, 15 vrst dvoživk in 1200 vrst metuljev (Regijski park Mura, Bedjanič, Urbanek 2001).