Sredi marca se v Slovenijo vrnejo prve bele štorklje, praviloma samci, ki do prihoda samic vneto dograjujejo in popravljajo stara gnezda. Vračanje štorkelj se pogosto zavleče do konca aprila ali celo v začetek maja, pri čemer številni pozni osebki in pari ne gnezdijo, temveč le za nekaj dni ali tednov zasedejo prazna gnezda. Mnoge izmed poznih štorkelj so mladiči prejšnjega leta, ki so spolno nezreli in zato nezmožni uspešne gnezditve. Nekatere njihove vrstnice raje prva dve do tri leta preživijo kar na prezimovališčih v Afriki ali pa na Bližnjem vzhodu, v Evropo pa se vrnejo v starosti od treh do štirih let.
Fortuna.
foto: Katarina Denac
Zuri in Fortuna
Od dne, ko smo z GPS sledilnima napravama opremili dve mladi beli štorklji v Ponovi vasi pri Grosupljem, je v začetku aprila 2016 minilo 9 mesecev. Zuri, ki je prezimovala na meji med Čadom in Kamerunom, se nam je nazadnje »javila« pred tremi meseci, 19.1.2016. Žal je nemogoče reči, ali ji je odpovedal oddajnik ali pa je bila prva zima v Afriki tudi njena zadnja. Več sreče imamo zaenkrat s Fortuno, ki je po prezimovanju v Etiopiji in osrednjem delu Tanzanije v začetku aprila krenila nazaj severno ter 9.4.2016 že prispela v zahodno Kenijo, 40 kilometrov vzhodno od mesta Kisumu, ki leži na obali Viktorijinega jezera. Če se ne bo ustavila kje v severni Afriki ali na Bližnjem vzhodu, obstaja možnost, da jo bomo poleti lahko opazovali v Evropi, morda v kakšni od številnih skupin negnezdečih štorkelj. Takšne jate redno videvamo tudi v Sloveniji, štejejo pa lahko do nekaj deset osebkov. Najbolj si seveda želimo, da bi se Fortuna vrnila k nam, vendar se moramo zavedati, da jo od Evrope loči še nekaj tisoč kilometrov zelo nevarne poti, zdržati pa mora tudi njen oddajnik, ki nam bo poročal o uspešni vrnitvi.