Kje leti, leti štorklja Bela?

Minila so štiri leta, odkar je mlada bela štorklja z imenom Bela zapustila gnezdo v Mateni na Ljubljanskem barju in se odpravila na daljno pot proti Afriki, kjer je ostala do danes. Le lani je za kratek čas prečkala Bospor ter prestopila prag Evrope. Bela je zdaj odrasla štorklja, ki se bo skoraj zagotovo vrnila v Evropo, si poiskala partnerja in morda prav v Sloveniji prvič gnezdila. Bele štorklje se že vračajo, zato je morda med njimi tudi Bela.

Se še spomnite Bele?

Belo smo 15. julija 2019 kot mladiča opremili z GPS oddajnikom in spremljali njeno selitev. Med njenim bivanjem v Afriki smo pogosto trepetali, še posebej v zadnjem letu, ko je baterija oddajnika začela pešati, njena javljanja pa so bila vse redkejša. Nazadnje se nam je javila 19. januarja 2023 iz Sudana.

Vsi že nestrpno pričakujemo njeno vrnitev, a njen oddajnik nam te vesele novice kot kaže ne bo izdal. Poiskati jo bomo morali sami.


Najdite Belo in osvojite 500 €!

Večina belih štorkelj se vrne v Slovenijo konec marca ali v začetku aprila, veliko jih je že prispelo. Zato oči na peclje, saj smo za Belo razpisali »tiralico«, v iskalni akciji pa lahko sodelujete tudi vi.

To pa še ni vse! Tistega, ki prvi opazi Belo ter to dokaže s fotografijo, čaka denarna nagrada v višini 500 €.


Kako prepoznate Belo?

Njene noge in kljun so rdeče barve, saj je štorklja že odrasla. Nad »kolenom« ima nameščen črn obroček z oznako SLL W0350, na hrbtu pa nahrbtnik z GPS sledilno napravo.

Kako sodelujete v nagradni igri?

Pozorno opazujte bele štorklje. Priporočamo uporabo daljnogleda ter fotoaparata.

Če opazite belo štorkljo s črnim obročkom z oznako SLL W0350, ste našli Belo. Fotografirajte jo tako, da bo s fotografije moč razbrati oznako.

Če ste prepričani, da vam je uspelo najti Belo, nam pošljite sporočilo na naslov ursa.gajsek@dopps.si. Priložite fotografijo štorklje, pripišite dan, uro in natančno lokacijo opazovanja.

Prosimo, da nam podatke o Beli pošljete še isti dan, ko ste jo opazili, da bomo identifikacijo lahko potrdili tudi na terenu.

Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri “Kje leti, leti štorklja Bela?”


Poskrbite za varnost ptic!

Pri fotografiranju ali opazovanju ptic je pomembno, da se zaradi nas ne počutijo ogrožene, zato jih ne plašimo. Vedno jih opazujemo ali fotografiramo s primerne razdalje.

Bela se je vrnila v Evropo!

Še nekaj tednov nazaj je izgledalo, da bo Bela poletje preživela v Egiptu ali na Bližnjem vzhodu. Pretekli vikend pa je prečkala Bospor – Bela se je vrnila v Evropo!

Bela in Srečko, Matena na Ljubljanskem barju 2019. Foto: Elektro Ljubljana

Mlado belo štorkljo Belo smo z GPS/GSM sledilno napravo opremili sredi julija 2019. Tako od daleč že tretje leto pozorno spremljamo njeno selitev. Je prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki je uspešno premagala vse nevarnosti med selitvijo in na prezimovanju, ter se ji nasmiha možnost gnezditve.

V letošnjem letu še ne bo gnezdila, pričakujemo pa jo kot »obiskovalko«. Najverjetneje bo izkoristila še zadnje leto brez podmladka in raziskovala Evropo. Morda se zbliža z mladim samcem in se preizkusi tudi v gradnji gnezda? Dovolj ugibanj, pridno spremljajmo njene premike in z nekaj sreče nam bo sodobna tehnologija razkrila še kakšno izmed mnogih skrivnosti narave.

Kljub temu, da imamo majhen vzorec podatkov (do zdaj 10 opremljenih belih štorkelj) imamo že jasen dokaz, da je selitev eno najnevarnejših obdobij v življenju bele štorklje. Do enakih ugotovitev so prišli tudi v številnih sorodnih raziskavah. Kar 75 % mladih belih štorkelj namreč umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo. Za uspešno varstvo te vrste, kot tudi vseh drugih ptic selivk, je zelo pomembno sodelovanje, ki presega državne meje.

Katere evropske države bo v letošnjem poletju obiskala Bela?
Spremljaj jo na interaktivnem zemljevidu.

Se Bela vrača v Slovenijo?

Se še spomnite Bele – dobre dve leti stare bele štorklje, ki se je izvalila leta 2019 v gnezdu v Mateni na Ljubljanskem barju? Sredi julija 2019 smo jo še kot mladiča opremili z GPS/GSM sledilno napravo (logerjem), da bi lahko spremljali njeno selitveno pot.

Obenem smo opremili tudi Srečka, čigar kratko življenje se je končalo že dva meseca kasneje, ko se je v Tuniziji na smetišču zapletel v plastično vrečko. Tudi za Belo smo večkrat trepetali. Najbolj takrat, ko je celo prvo zimo svojega življenja preživela v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, prehranjujoč se na bazenih z odpadno vodo, kjer zaradi zastrupitve letno pogine na stotine ptic.

Vendar pa je Bela do sedaj uspešno kljubovala vsem nevarnostim – tudi Sudanu, kjer je pod streli padel Čarli, ter Čadu, kjer je brez sledu izginil Oto, še dve mladi beli štorklji, opremljeni leto dni kasneje kot Bela. Videti je, da ni preveč zahtevna glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč, temveč se lokacije, kjer najde dovolj hrane, kot klop drži več mesecev, pa četudi gre za zgolj tri okrogla namakalna polja v delti Nila, kjer je tičala večji del lanskega poznega poletja in jeseni.

Domnevali smo, da se je sled za Belo že izgubila, saj se je baterija Belinega oddajnika vso lansko jesen vztrajno praznila. Od novembra nismo prejeli nobenega novega podatka.

V soboto, 5. marca, pa nas je presenetila vesela novica – Bela se je zopet javila iz Sudana in pričela se je pomikati proti severu. Najverjetneje se je ves ta čas zadrževala na območju, kjer ni bilo signala, zato nam ni mogla pošiljati sončnih pozdravov nazaj v Slovenijo.

Bela se trenutno nahaja v Sudanu, SZ od mesta Omdurman.

Se Bela vrača domov?

V marcu se bele štorklje pričnejo vračati na svoja gnezditvena območja. To se ponavadi prvič zgodi v četrtem letu starosti, morda že kakšno leto prej – torej že v 2022 – Belo potihem pričakujemo kot »obiskovalko«. Saj veste, to so tiste bele štorklje, ki se celotno gnezditveno sezono navidez brezciljno potepajo širom Slovenije, dostikrat v večjih skupinah. Te včasih nagajajo gnezdečim parom, se z njimi tepejo in jim mečejo jajca z gnezd. Včasih  si celo najdejo partnerja in se preizkusijo v gradnji gnezda, ki sicer še ni prav veliko in trdno, vendar pa štorklje na njih vadijo za takrat, ko bo šlo zares.

Bele bomo izredno veseli, saj je zaenkrat prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki se ji nasmiha možnost daljšega življenja in gnezditve. Sedem jih je že poginilo, dve, ki sta bili opremljeni lani v vasici Zbure na Dolenjskem, Kiki in Riki, pa se nam redno javljata iz Sudana, kjer sta preživeli večji del letošnje zime.

Spremljajte mlade bele štorklje na interaktivnem zemljevidu in ne zamudite Beline vrnitve.

Beline dogodivščine v letu 2021

Bela je mlada štorklja iz gnezda v Mateni na Ljubljanskem barju, ki smo jo, skupaj z bratom Srečkom, sredi julija 2019 opremili z GPS sledilnimi napravami. Slovenijo je zapustila v drugi polovici avgusta 2019 in se po vzhodnoevropski selitveni poti odpravila v Afriko.

Kje vse je bila letos?

Bela je božične praznike in novo leto preživela na jugozahodu Sudana, na območju Južnega Darfurja, v okolici mesta Nyala. Na tem območju je ostala tri mesece. V sredini marca se je odpravila proti severu, se dober teden zadrževala na območju Severnega Darfura in Severnega Kordofana, in se nato odpravila proti Belemu Nilu. 28. marca je prispela do mesta Ad Douiem v Sudanu, na zahodnem bregu Belega Nila. Naslednji dan je nadaljevala pot ob Nilu navzdol in se odpravila v Egipt.

Prvomajske počitnice je preživela na poljih v južnem Egiptu vzhodno od jezer Toshka, ki jih napaja voda iz jezera Nasser. Odpravila se je še na krajše počitnice v Hurgado, kjer si je ogledala puščavo, dva dneva pa je preživela tudi na obali Rdečega morja. Nato se je v sredini maja odpravila nazaj v bližino Nila, kjer se je zadrževala na poljih zahodno od Nila vse do sredine junija, ko se je odpravila v severni Egipt. V preletu si je 14. junija ogledala obrobje mesta Kairo. Nekaj dni se je potepala po delti Nila in se nato ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah, 91 km severovzhodno od mesta Kairo, kjer je tudi danes. V začetku avgusta se je odpravila na dvodnevni izlet do Port Said-a, drugače pa je skoraj celo poletje na istem območju.

Kje se prehranjuje?

V zadnjih letih opažamo, da se štorklje vse pogosteje prehranjujejo na smetiščih. V nekaterih Evropskih državah, denimo na Poljskem, so tudi opazili, da so štorklje začele gnezditi v bližini odprtih smetišč in jim ta predstavljajo glavni vir hrane. Mnoge štorklje so, med drugim na račun smetišč, začele opuščati selitev v Afriko in ostajajo med zimo v Evropi ali so skrajšale svoje selitvene poti in prezimujejo v bližini odprtih smetišč v Maroku in Egiptu.

Bela se je ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah.

Smetišča štorkljam predstavljajo lahko dostopno hrano skozi celo leto. So oportunisti, plenijo v glavnem deževnike, žuželke, dvoživke, ribe in majhne sesalce.

Na smetiščih med iskanjem hrane zraven pojedo marsikaj neužitnega! Ne samo »užitnih« odpadkov, ampak tudi plastiko. Opazili so že tudi, da je štorklja pojedla del računalnika.

V Evropi se bodo, ob upoštevanju Direktive o odpadkih, vsa odprta smetišča zaprla. V Afriki pa je ravnanje z odpadki še vedno slabo kontrolirano in se več kot 90 % vseh odpadkov odlaga nekontrolirano.

Tudi Bela se ni uspela izogniti skušnjavi smetišč. V Egiptu se je ustalila v bližini odprtega smetišča, kjer se tudi prehranjuje. Na srečo svojo dieto dopolnjuje tudi s plenom ujetim na bližnjih poljih. Vsak dan opravi zelo podobno pot, od smetišča do polj in obratno.

Prilagoditev na alternativne vire hrane omogoča boljše preživetje štorkelj, vendar bo dolgoročno hranjenje na smetiščih zagotovo imelo negativne posledice.

Poleg povečanja smrtnosti zaradi zaužitja plastike in drugih potencialno nevarnih materialov na smetiščih ali zapleta v te, kot se je zgodilo tudi Belinemu bratu Srečku, bo spremenjeno ravnanje z odpadki – zaprtje odprtih smetišč, zagotovo imelo velik vpliv na številčnost ptic, katerih populacije so se v zadnjih letih povečale zaradi prilagoditve na hranjenje na smetiščih, tudi belih štorkelj.

Se bo Bela vrnila že naslednje leto?

Večina mladih belih štorkelj ostaja na prezimovališčih v Afriki in se vrnejo na gnezditveno območje po 3-7 letih, ko spolno dozorijo. Teoretično obstaja možnost, da se Bela vrne v Evropo že naslednje leto!

 

Spremljaj Belo na interaktivnem zemljevidu!

Kiki in Riki že na Bližnjem vzhodu

V mesecu juliju smo dve mladi štorklji iz Zbur na Dolenjskem opremili z GPS sledilnimi napravami. Facebook sledilci podjetja Elektro Ljubljana, ki je podprla raziskavo, so ju poimenovali Kiki in Riki. Po mesecu dni sta mladi štorklji že poleteli in se odpravili na svoje prvo potovanje proti Afriki!

Kiki in Riki na gnezdu v Zburah. Foto: Jani Vidmar

Naši mladi štorklji sta vse do 12. avgusta raziskovali okolico gnezda v Zburah, nato pa sta zapustili svoj dom in se odpravili proti jugu, kjer sta se naslednje tri dni prehranjevali v okolici Družinske vasi, vzhodno od Šentjerneja. 15. avgusta sta zajadrali na ugodnem vetru in v enem dnevu priletela na deponijo odpadkov blizu Kutine na Hrvaškem, oddaljeni 130 kilometrov. Zjutraj naslednjega dne sta nadaljevali do Slavonskega broda, že nasledni dan pa vse do mesta Vidin na bulgarsko-romunski meji. Selitev je potekala resnično hitro, saj sta naslednji dan, 19. avgusta, prenočili v mestu Corlu v evropskem delu Turčije. Treutno sta že v južni Turčiji, v bližini meje s Sirijo.

Posebno zanimivo je dejstvo, da sta mladi štorklji vso pot opravili skupaj. Glede na dosedanjo hitrost selitve upamo, da bosta štorklji hitro prečkali Bližnji vzhod in se napotili v Afriko. Na tem mestu moramo še posebaj držati pesti, saj ju v prihodnjih dneh čaka verjetno najnevarnejši del poti, prečkanje Sirije in Libanona, kjer so tudi štorklje pogoste tarče neusmiljenih krivolovcev.


Priprave na selitev. Foto: Jani Vidmar

S satelitskim spremljanjem štorkelj želimo raziskati, kam se selijo naše bele štorklje, hkrati pa poskušamo ugotoviti njihovo preživetje in raziskati vzroke za njihov pogin. Leta 2019 smo z oddajniki opremili Srečka in Belo. Srečko je v septembru poginil v Tuniziji, potem ko se je zapletel v plastično vrečko. Bela se trenutno nahaja v Egiptu, kjer je po več kot 34.000 prepotovnih kilometrih preživela celo letošnje poletje. V letu 2020 smo na selitvi spremljali Lolo, Ota in Čarlija. Lolo je v bližini Istanbula zbil avtomobil, Čarlija pa je v Sudanu ustrelil pastir. Usoda Ota je neznana, zadnji stik z njim smo dobili iz Čada, oktobra 2020. Izsledki satelitskih spremljanj bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.

Upamo, da Kiki in Riki varno prečkata Bližnji vzhod in se v Afriki pridružita Beli.

Čarli, Oto in Lola…

… so tri mlade bele štorklje iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki smo jih 10. julija 2020 opremili z GPS sledilnimi napravami. Tako so se pridružile petim drugim štorkljam, ki smo jih od leta 2015 opremili v okolici Grosupelj (Zuri, Fortuna, Pavle) in na Ljubljanskem barju (Bela, Srečko). Ime so jim v sodelovanju s širšo javnostjo nadeli v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt spremljanja selitve slovenskih belih štorkelj.

Čarli, Oto in Lola na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V nasprotju z lanskim presenečenjem, ki nam ga je pripravil Srečko, ko je ubral nenavadno pot prek Apeninskega polotoka, so se letos vse tri mlade štorklje odpravile po isti poti. Evropo so zapustile po vzhodni selitveni poti prek Bosporja. Pravzaprav sta jo zapustila le Oto in Čarli, Lolin oddajnik pa se je okoli 10. septembra »ustavil« na stavbi provincialnega istanbulskega direktorata Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v evropskem delu Istanbula. S pomočjo turškega ambasadorja v Sloveniji, gospoda Doğana Güneşa, smo navezali stik z varstvenim biologom Burakom Tatarjem z Oddelka za upravljanje s prostoživečimi živalmi Generalnega direktorata za varstvo narave in nacionalne parke pri turškem Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Sporočil nam je, da je bila Lola najdena še živa, vendar z zlomljeno nogo 8. septembra v okolici vasi Çantaköy (v istanbulskem okrožju Silivri). Takoj so jo odpeljali k veterinarju, ki pa je ni mogel rešiti. Uradni vzrok za njeno poškodbo ni znan, vendar pa glede na lokacije, ki smo jih prejemali v dneh pred njeno najdbo, domnevamo, da je bila udeležena v prometni nesreči. Lolin oddajnik, ki deluje brezhibno, je sedaj spet v naših rokah, saj nam ga je gospod Tatar prijazno poslal.

Bela štorklja v Sudanu v družbi dveh kravjih čapelj. Od kod je priletela? Ker ne nosi oznake ali oddajnika, tega žal ne moremo ugotoviti.
Foto: Awad Siddeg

Čarli, ki je sprva malce zaostajal za Lolo in Otom, saj se je med njuno potjo prek Balkana skupaj z drugimi štorkljami še vedno klatil po Ljubljanskem barju, je zamudo kasneje nadoknadil. Uspešno je preletel Rdeče morje in sledil toku Nila vse do Kartuma v Sudanu. Tam se je njegova življenjska pot po skorajda 5500 preletenih kilometrih žal sklenila – za šport ga je ustrelil kamelji pastir. Detektivsko delo iskanja vzroka njegove smrti je opravil Awad, fotograf in ornitolog iz Kartuma. Spoznali smo ga preko socialnih omrežjih, saj drugih, DOPPS-u podobnih organizacij v Sudanu ni oz. z njimi nimamo stikov. Awad je obiskal hišo, iz katere smo prejemali signal oddajnika in opravil razgovor s pastirjem. Ta je napravo v vmesnem času predal varnostnim organom, ki so ugotovili, da naprava ni namenjena vohunjenju ali kakšnim drugim nečednim poslom. Napravo so nato predali Awadu, ki nam jo je poslal nazaj v Slovenijo. Prav ta GPS oddajnik se je žal že drugič predčasno vrnil domov, saj gre za isto napravo, ki jo je nosil nesrečni Srečko. Hvala Awadu za požrtvovalen trud in pomoč pri razpletu in nastanku zgodbe!

Štorklje se zadržujejo na območjih, kjer so morišča večinoma začasne narave; z vodo se napolnijo le v deževnem obdobju.
Foto: Awad Siddeg

Edini od letošnje trojice, ki je še živ, je Oto. Za prezimovanje si je izbral Čad, in sicer njegov zahodni del, okoli 100 km JV od Čadskega jezera. V navidezno presušeni pokrajini z redkim drevjem in grmičevjem so na satelitskih posnetkih vidne globoko vrezane struge vadijev, ob katerih se zadržuje Oto. Čad je sicer glede na izsledke telemetrijskih raziskav območje, kjer se v času prezimovanja mešata vzhodno- in zahodnoevropska gnezditvena populacija belih štorkelj.

Bela, sorojenka Srečka, ki se je lani septembra v Tuniziji zapletel v plastične vrečke in nesrečno poginil, nam je med 8. avgustom in 14. septembrom izginila z »radarjev« na meji med Egiptom in Sudanom zaradi odsotnosti GSM signala. Dan kasneje se je pojavila v Čadu, kjer se je dalj časa zadrževala v dokaj sušnem in redko poseljenem osrednjem delu države, približno 500 km severovzhodneje od Ota. Trenutno se Bela nahaja na jugu Sudana, kjer dnevno obiskuje kotanje in rečne struge, ki so z vodo najbrž napolnjene le občasno. Do sedaj je preletela že več kot 21.000 kilometrov in iz srca ji želimo, da se še naprej uspešno ogiba vsem pastem na svoji poti!

Selitev Bele in Ota lahko še zmerom v živo spremljate na spletni strani ptice.si.

Raziskovanje selitve štorkelj se nadaljuje

Živimo v času velikih sprememb. Biodiverziteto izgubljamo hitreje kot kadarkoli, vrste izumirajo po tekočem traku, a vse močnejše je tudi naše zavedanje, da se človeštvu prekomerno izkoriščanje naravnih virov ne bo obrestovalo, prej nasprotno. Ptice so ene najboljših pokazateljev teh velikih sprememb, populacije nekaterih se dramatično zmanjšujejo, druge se povečujejo in pojavljajo na območjih, kjer jih v preteklosti ni bilo, spreminjajo se selitveni vzorci. Bela štorklja je ena naših najbolj prepoznavnih vrst ptic. Tipična selivka na dolge razdalje in v ljudskem izročilu prinašalka otrok, sreče in blagostanja. Vse pogosteje jo v milih zimah minulih let lahko vidimo pri nas tudi v hladni polovici leta in to je postalo že nekaj povsem običajnega. Bela štorklja je vrsta, za katero splošno velja prepričanje, da ji klimatske spremembe ustrezajo. Njena populacija se je povečala, prav tako naselitveno območje – tako v Evropi kot v Sloveniji. To lahko z gotovostjo trdimo, saj na DOPPS-u izvajamo cenzus – vsakoletno štetje celotne populacije v državi – vsako leto. Prav tako spremljajo populacije štorkelj ornitologi v drugih državah. Kljub ugodnim trendom v zadnjem času pa je še vedno živ spomin na osemdeseta leta, ko je večinoma zaradi katastrofalnih suš v Sahelu v kombinaciji z izgubo optimalnega življenjskega okolja v Evropi, populacija bele štorklje doživela globalni zlom in je v številnih državah takrat celo izumrla. Zgodovina nas uči, da lahko do sprememb v naravi pride hitro in mnogih se ne da napovedati.

Ravno zaradi aktualnih klimatskih sprememb je raziskovanje selitvenih vzorcev ptic trenutno zelo pomembno, saj dobivamo uvide v odzive organizmov in ekološke principe, ki nam lahko pomagajo pri njihovem ohranjanju in varstvu. Kljub temu da je bela štorklja dokaj dobro raziskana vrsta, je v zvezi z njeno selitvijo še veliko neodgovorjenih vprašanj. V preteklosti je prevladovalo prepričanje, da se spolno nezrele štorklje – spolno dozorijo šele v 4. letu starosti – ne selijo in prezimujejo v Afriki. Danes vemo, tudi na podlagi naših podatkov, da je očitno za mlade štorklje dokaj običajna selitev, vendar ne povsem do mesta izvalitve. Mlade štorklje iz Slovenije, ki smo jih spremljali z GPS/GSM oddajniki, so se selile do Turčije. Najsodobnejša metoda za spremljanje selitev je uporaba telemetrijskih naprav. Brez te ne bi nikoli izvedeli, da je za naše štorklje na selitvi lahko smrtonosna celo plastika, kar je razkril nesrečni primer Srečka. Kako globalni so postali »vsakdanji problemi«. Če je do nedavnega veljalo – brez pretiravanja – da je vsak plastičen odpadek v morju ena ptica ali želva manj, vidimo, da lahko morda podobno rečemo tudi za kopno.

Lola, Oto in Čarli na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V okviru nadaljevanja raziskovanja selitve štorkelj smo letos opremili tri mladiče iz istega gnezda z napravami za sledenje. Opremili smo jih v Bevkah na Ljubljanskem barju 10. julija 2020 in prvič doslej bomo lahko spremljali poti in usodo celotnega zaroda. Štorklje so Facebook sledilci Elektra Ljubljana d.d., ki je raziskavo podprlo, poimenovali Lola, Čarli in Oto.

Gnezdo so štorklje zapustile 3. avgusta in nekaj dni raziskovale Ljubljansko barje. Lola in Oto sta 23. avgusta zapustila Barje in se ustavila na Hrvaškem, vzhodno od Zagreba, nato pa nadaljevala pot proti vzhodu in se ustavila blizu Lonskega polja. Štorklji bosta očitno ubrali pot čez Balkan in Bospor, medtem ko je pot Čarlija še uganka, saj še zmerom raziskuje Ljubljansko barje.

Kje bodo štorklje prezimovale? Tega za zdaj ne ve nihče. Kljub temu da je prva selitev največji izziv za štorklje v življenju, upamo in si želimo, da jo bodo »naše štorklje« uspešno prestale in nam z lastnimi življenji pokazale, kje in kako se moramo zanje še boriti.

Spremljajte selitev mladih belih štorkelj  na interaktivnem zemljevidu, kjer se podatki dnevno osvežujejo.

Se Bela morda vrača k nam?

Srečko in Bela v gnezdu v Mateni pred namestitvijo GPS oddajnikov.
Foto: Damijan Denac

Lansko jesen smo z zanimanjem spremljali selitveno pot dveh mladih belih štorkelj, izvaljenih v Mateni na Ljubljanskem barju. Čeprav iz istega gnezda, sta jo mahnili vsaka po svoji poti. Srečko, katerega pot se je žalostno končala v Tuniziji zaradi plastične vrečke, je v Afriko prispel prek Italije. Bela pa je ubrala bolj običajno, vzhodnoevropsko selitveno pot, po kateri je prek Marmarskega morja v bližini Bosporja in nemirnega Bližnjega vzhoda 22. septembra dospela na Sinajski polotok, v okolico letovišča Sharm-el-Sheikh. Tam je – najverjetneje v družbi tisočerih drugih štorkelj – preživela jesen, zimo in del pomladi. Sodeč po premikih, ki jih je beležila njena GPS sledilna naprava, njeno življenje ni bilo prav razburljivo, saj se je ves čas gibala na majhnem prostoru med safari parkom in gorami približno 12 km severno od njega, kjer je prenočevala. Videz pa lahko vara, kajti bazeni za odpadno vodo poleg safari parka, kjer se je prehranjevala, so namreč polni umazanije, zaradi katere vsako leto pogine več sto belih štorkelj. Ves čas Belinega bivanja v Egiptu nas je zato skrbelo, da ne bi podlegla kakšni okužbi in delila Srečkove tragične usode.

Sredi marca smo opazili prvi premik izven običajne poti zadnjega pol leta – Bela se je namreč pričela pomikati severno! Mimo Mrtvega morja je 22. marca prispela do reke Jordan, malce južneje od Galilejskega jezera, prav na mejo med Izraelom in Jordanijo. Bela najverjetneje ne potuje sama, temveč v družbi drugih štorkelj. Težko je napovedati, ali se bo vrnila v Slovenijo, v kakšno drugo evropsko državo ali pa bo morda ostala kje v južni Evropi ali celo Turčiji, kot pred leti mlada bela štorklja Fortuna. V vsakem primeru pa je Bela zaenkrat še spolno nezrela, kar pomeni, da še ne more gnezditi. Takšne štorklje se včasih združujejo v jate do nekaj deset osebkov in se celotno gnezditveno sezono klatijo naokoli. Vsako leto se pojavljajo tudi v Sloveniji. Glede na to, da Belin oddajnik še vedno deluje odlično in da sonce učinkovito polni njegovo baterijo, nam bo kmalu razkrila svojo nadaljnjo pot!

SPREMLJAJTE SELITEV BELE
Podatki se osvežujejo dnevno, zato nas ne pozabite spremlati na ptice.si in naši Facebook strani!
Več o projektu Leti, leti Štorklja …

Srečko in Bela – iz istega gnezda, pa vendar na različnih poteh

Letošnja pomlad z deževnim in mrzlim majem belim štorkljam ni bila naklonjena. Grob pregled rezultatov popisa vrste na nivoju celotne države kaže, da je bila to ena najslabših gnezditvenih sezon za štorklje od leta 1999, odkar potekajo vsakoletni popisi. Srečno so jo odnesle le štorklje, ki so s prihodom na gnezdišča malo kasnile in imele zato v maju namesto majhnih mladičev, ki še niso sposobni lastne termoregulacije, šele jajca, ki so jih vztrajno grele.

Bela štorklja (Ciconia ciconia).
Foto: Davorin Tome

Eden takšnih parov je gnezdil v Mateni na Ljubljanskem barju. Vzredil je tri mladiče, od katerih sta bila dva sredi julija opremljena z GPS sledilnima napravama, ki beležita njune premike. Srečko in Bela, kot so ju v sodelovanju s širšo javnostjo poimenovali v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, sta se tako pridružila Zuri in Fortuni, ki smo jo opremili leta 2015 v Ponovi vasi, ter Pavletu, ki smo mu nahrbtnik nadeli leto kasneje v Mali vasi pri Grosuplju.

Prve krajše izlete iz domačega gnezda v bližnjo okolico sta mladi štorklji pričeli delati v začetku avgusta, nato pa sta jo sredi avgusta istočasno mahnili do Lesc in nazaj na domače gnezdo, temu pa je čez nekaj dni sledil še skupen izlet na Vrhniko. Glede na pretekle izkušnje z Zuri in Fortuno, ki sta se prek Balkana in Bližnjega vzhoda selili po skoraj enaki poti, smo podobnost v selitveni poti pričakovali tudi v primeru Srečka in Bele. Vendar pa so se njune poti 20. avgusta ločile, saj se je Srečko podal v Italijo, Bela pa štiri dni kasneje na Balkan. V času pisanja tega prispevka, prve dni septembra, je Srečko že prečkal Sredozemsko morje in se nahaja v severi Tunizij. Bela je v tem času prečkala Marmarsko morje in se bliža osrednji Turčiji.

Evropske bele štorklje se v južne kraje selijo po dveh glavnih poteh, in sicer čez Bospor (vzhodnoevropska populacija, na jesenski selitvi povprečno preštejejo okoli 70.000 osebkov) in Gibraltar (zahodnoevropska populacija; na jesenski selitvi povprečno preštejejo več kot 55.000 osebkov). Po jadranski selitveni poti, ki jo je ubral Srečko, se jih seli le malo – do nekaj sto osebkov. Prvoletne bele štorklje se na svoji prvi poti na prezimovališče do določene stopnje zanašajo na svoj notranji čut, v veliki meri pa so odvisne tudi od bolj izkušenih osebkov, s katerimi potujejo v jati.

Spremljajte Srečka in Belo na poti v Afriko!
Zemljevid se osveži štirikrat dnevno, zato je najbolje, da si spletno stran dodate med bližnjice.