Udeležili smo se 20. Turške ornitološke konference

Turški BirdLife partner Doğa Derneği je med 15. in 17. septembrom 2023 organiziral 20. Turško ornitološko konferenco v Izmirju, ki smo se je udeležili tudi na DOPPS.

Udeleženci 20. Turške ornitološke konference. Foto: arhiv Doğa Derneği BirdLife Turkey

Mesto Izmir ni bilo izbrano naključno, saj se neposredno dotika enega največjih in najpomembnejših mokrišč Sredozemlja – veličastne delte reke Gediz. S tem pa so povezane tudi ključne naravovarstvene aktivnosti Doğe za njeno ohranitev.

Na konferenco so kot predavatelja povabili tudi direktorja DOPPS, dr. Damijana Denaca, ki je tako strnil svoje vtise:

»To je bila pravzaprav naravovarstvena konferenca in ko sem razmišljal, katera vsebina bi bila zanjo najprimernejša, sem se takoj odločil za zgodbo Škocjanskega zatoka. Podobnih estuarijev je namreč v Turčiji brez števila in zelo so pod pritiskom urbanizacije. Nad našim uspehom so bili navdušeni.

Turškim kolegom je treba čestitati za konferenco. Odlična organizacija, aktualen program in ekskurzije v delto s stotinami plamencev so očarale vse udeležence. Glavno sporočilo pa je presegalo nacionalne okvirje. Prizadevanja za varstvo narave nas povezujejo na poseben način in pomembno je, da se družimo ter se zavedamo, da v njih nismo sami.

Na 20. Turški ornitološki konferenci je predaval tudi direktor DOPPS. Foto: arhiv Doğa Derneği BirdLife Turkey

Kolega Ruslan Urazaliyev iz Kazahstana, ki je na konferenci predstavil prizadevanja v okviru BirdLife-a Kazahstan za varstvo stepske pribe (V. gregarius), se bori proti kmetijski, beri pašni, industrializaciji stepe. Ne le pri nas, živinoreja stiska biodiverziteto in ene najbolj ogroženih vrst na svetu v neusmiljenem primežu dobička. Novo orožje proti naravovarstvenikom pa so postale t.i. »fake news« in poskusi diskreditacije z najnižjimi udarci.

Zadnji dan smo se zbrali na festivalu flamingov s stojnicami nevladnih organizacij, izvrstnim programom za otroke, spuščanjem zmajev in obvezno turško tradicionalno glasbo.

Sporočilo varstva ptic je poletelo nad 4 milijonski Izmir, Škocjanski zatok in Gediz delta pa sta si podala roke. Naslednjič se vidimo v Sloveniji.« Direktor je imel s slednjim najbrž v mislih prijavljen bilateralni projekt »town twinning« EU med Metropolitsko občino Izmir, MOL-om, RRA LUR, Doğo in DOPPS-om na temo trajnostne rabe vode in ohranjanja mokrišč. Izgledi so obetavni.

Uporaba svinčenega streliva v mokriščih v Evropski uniji končno prepovedana!

Od danes, 15. 2. 2023, velja splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije, kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon stopa v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, ki so bila namenjena pripravam na spremembo.

Žlicarica. Foto: Jure Novak

Svinčeno strelivo (šibreni naboji) je sestavljeno iz stotine svinčenih kroglic (šiber), katere lovci izstrelijo iz pušk šibrenic med lovom na ptice in druge male živali. Strokovnjaki ocenjujejo, da lovci ob uporabi tovrstnega streliva letno onesnažijo evropska mokrišča z več kot 4000 tonami svinca, kljub temu, da na trgu obstajajo cenovno dostopne in varnejše alternative.

Svinčeno strelivo je še posebej nevarno za vodne ptice. Številne namreč redno požirajo zrna peska ali kamenja, saj jim v posebnem želodcu pomagajo mleti hrano in izboljšajo prebavo trše hrane, kot na primer semen. Ptice zrna peska zamenjajo s svinčenimi šibrami in se posledično z njimi zastrupijo.

Zaradi posledic zastrupitve s svincem v Evropi letno umre približno en milijon vodnih ptic, ki so z uveljavitvijo zakona sedaj varne pred mučno smrtjo.

Prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih bo hkrati zmanjšala posredno zastrupitev številnih ujed, ki se s svincem pogosto zastrupijo med prehranjevanjem z vodnimi pticami, ki so šibre že zaužile.


Partnerstvo BirdLife International se je za prepoved strupenega streliva borilo več kot 20 let. Na žalost sprejeta zakonodaja ne pokriva vseh površin, le mokrišča in 100 metrski varovalni pas okoli njih. Svinčeno strelivo se tako še zmerom lahko uporablja med drugimi oblikami lova in med športnim streljanjem na prostem. Prav tako se svinec še vedno lahko uporablja za uteži in vabe pri ribolovu.

Vendar tudi to se lahko kmalu spremeni! Evropska agencija za kemikalije pripravlja drugi paket omejitev, ki predvideva popolno prepoved svinčenega streliva in ribolovnih uteži ali vab. Partnerstvo BirdLife International se bo še naprej zoperstavljalo orožarskemu in lovskemu lobiju in preprečevalo zastrupljanje evropskega okolja.


Več si lahko preberete na spletni strani BirdLife International

Poročilo BirdLife International: Države Evropske unije niso uspešne pri ohranjanju morskih ptic

Na ozemlju Evropske unije gnezdi in/ali prezimuje 67 vrst morskih ptic. Nekatere med njimi so endemične in številne ogrožene. Morske ptice gnezdijo na kopnem, a so zaradi prehranjevanja odvisne od morskega okolja. Žal so njihova bivališča ogrožena tako na kopnem kot na morju.

Na kopnem jih ogrožajo zlasti invazivne tujerodne vrste, ki plenijo njihova jajca in mladiče. Na morju resne grožnje predstavljajo prilov v ribolovno orodje, primanjkljaj hrane zaradi prekomernega ribolova, energetska infrastruktura in onesnaževanje.

Za ohranjanje morskih ptic je ključna zaščita njihovih gnezdečih kolonij ter priobalnih območij in odprtega morja. V kolikor bomo pri tem neuspešni, bodo te ekološko pomembne vrste kmalu zapustile naša morja in nebo.

Foto: Duša Vadnjal

Novo poročilo zveze BirdLife International podaja oceno o tem, do kakšne mere so v 22 obalnih državah Evropske unije, med drugim v Sloveniji, Mednarodno pomembna območja za morske ptice (morska območja IBA) zavarovana kot Posebna varstvena območja (območja SPA) in tako vključena v omrežje Natura 2000.

Posebna varstvena območja predstavljajo del omrežja Natura 2000 in so pomembno orodje za zaščito najpomembnejših bivališč morskih ptic. Eden od ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je tudi razširitev morskih zavarovanih območij na 30% površine morij v EU. Da bi to dosegli, je treba znatno povečati zavarovana območja, saj je bilo v letu 2019 zavarovanega zgolj 11% morja v EU. Z dopolnitvijo omrežja Natura 2000 ima EU priložnost, da ta cilj tudi doseže.

Poročilo poudarja napredek, ki je bil narejen z razglasitvijo območij SPA v morskem okolju od leta 2014, in izpostavlja vrzeli, ki jih je treba zapolniti, da bi v morskem okolju izpopolnili omrežje Natura 2000 z novimi območji SPA. Poročilo tudi poudarja, da je za doseganje učinkovitega varstva morskih ptic v EU nujna identifikacija in razglasitev novih območij na morju, kot tudi zagotovilo, da bodo vsa območja ustrezno upravljana na osnovi znanstveno utemeljenih varstvenih ciljev in učinkovitega monitoringa. BirdLife International poziva EU države članice, da uporabijo to poročilo kot vodilo za identifikacijo in pravočasno razglasitev pomembnih območij za varstvo ptic ter zagotovijo njihovo ohranitev v evropskih morjih.

V pripravo poročila je bil vključen tudi DOPPS, ki je v preteklih letih vložil veliko truda in resursov v oblikovanje strokovnih predlogov za razglasitev morskih območij SPA. Območja SPA trenutno pokrivajo zgolj 3 % slovenskega morja in le 6 % površine morskih območij IBA, ki so bila predlagana za območja SPA. Slovenija ima že več let pripravljene vse strokovne podlage za razglasitev območja SPA Osrednji Tržaški zaliv za vranjeka, k čemur pa Ministrstvo za okolje in prostor še ni pristopilo. Opustitev te razglasitve je trenutno tudi predmet postopka Evropske komisije za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje s strani Republike Slovenije.  

Celotno poročilo je dostopno tukaj.

 

V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic

Evropski rdeči seznam ogroženih ptic je pregled tveganja za izumrtje vsake izmed 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi in sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Glede na določitev stopnje ogroženosti vrste se oblikuje državna in mednarodna okoljska politika, sprejemajo ukrepi ter izvajajo akcije, ki so potrebne za ohranjanje posamezne vrste.

Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst znotraj glavnih habitatnih  tipov v Evropi. Vir: Evropski rdeči seznam ogroženih ptic Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kmetijske površine in travišča (33), 28 na morske habitate, 13 na mokrišča, 9 na gozdne habitate, 9 na grmišča, 4 na ribnike in namakalne površine in 4 na skalnata območja.

Rezultati trenutnega Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic kažejo, da je od 544 vrst ptic v Evropi 13 % ogroženih (71 vrst), 2 % pa kritično ogroženih (8 vrst).

Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kulturno krajino in travišča ter morske habitate. Upada tudi četrtina vrst, ki je vezana na gozdne habitate.

V zadnjih nekaj desetletjih je v Evropi upadla populacija vsake tretje vrste ptice.

Morske ptice, pobrežniki, race plovke in ujede so med najbolj ogroženimi skupinami z najhitrejšimi upadi populacij. Upadajo tudi populacije večine vrst škrjancev, strnadov in srakoperjev.

Glavni dejavniki, ki negativno vplivajo na populacije ptic po vsej Evropi so spremembe v rabi tal, intenzifikacija kmetijstva, hiter razvoj infrastrukture, prekomerna raba naravnih virov in onesnaževanje voda, globalne podnebne spremembe pa so dejavnik, ki razmere še dodatno zaostrujejo.

Ptice so odlični indikatorji, ki odražajo dejansko stanje narave, zato je zaskrbljujoče dejstvo, da v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic, ogrožena pa je že vsaka osma vrsta ptice. Spremembe so nujne. Ne gre le za ohranjanje vrst in njihovih habitatov, ampak tudi za naše zdravje, družbo in ekonomijo, ki brez naravnih dobrin ne bo vzdržala. Pomembno je razumeti, da se v naravo splača vlagati.

Posameznik lahko pomaga na številne različne načine– vloži svoj čas, trud ali spremeni vsakodnevne navade. Vsaka dobra gesta šteje, pa če se zdi še tako nepomembna ali majhna.

Komisija pozvala Malto k zaustavitvi lova na ščinkavce

Konec novembra smo evropski parnerji BirdLife podpisali pismo podpore BirdLife Malte, ki ga je ta naslovila evropskemu komisarju za okolje zaradi nezakonitega lova na ščinkavce. Evropska komisija se je hitro odzvala in oblasti na Malti pozvala k upoštevanju zakonodaje EU in sodbe Evropskega sodišča.

scinkavec (Fringilla coelebs)
Foto: Gregor Bernard

Komisija poziva Malto k pravilni uporabi direktive o pticah (Direktiva 2009/147/ES), ki določa splošen sistem varstva prostoživečih ptic in dovoljuje odstopanja le pod strogimi pogoji. Evropski zeleni dogovor in evropska strategija za biotsko raznovrstnost kažeta, da je bistveno, da EU zaustavi izgubo biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da biotsko raznovrstnost varuje in obnavlja. Malta je od leta 2011 vsako leto odobrila odstopanja za spomladanski lov na prepelice, od leta 2012 pa vsako leto odstopanja za jesenski lov cikovta in zlate prosenke. Ta odstopanja sistematično ne izpolnjujejo zahtev, določenih v zakonodaji, kar se nanaša zlasti na pomanjkljiv nadzor pogojev, opredeljenih v teh odstopanjih, zaradi česar so poleg ciljnih vrst prizadete tudi druge vrste. Malta z zanašanjem na nezadostne ali netočne informacije o populacijah prostoživečih ptic in razpoložljivih alternativah prav tako ni izpolnila osnovnih pogojev za odobritev takih odstopanj. Veliko število nezakonito ustreljenih prostoživečih ptic na Malti navsezadnje kaže na veliko sistemsko nezmožnost vzpostavitve splošnega sistema varstva, kot ga zahteva člen 5 direktive o pticah. Malta je poleg tega nedavno odobrila lov na ščinkavce s pastmi v raziskovalne namene in je več let dovoljevala lov na ščinkavce s pastmi v rekreativne namene, kar je ukrep, za katerega je Sodišče EU ugotovilo, da ni v skladu z direktivo o pticah. Komisija meni, da novi sistem odstopanj, ki je bil sprejet oktobra 2020 in dovoljuje lov na ščinkavce s pastmi v raziskovalne namene, pomeni zaobitje sodbe Sodišča EU, saj dovoljuje lov na ščinkavce s pastmi v podobnih pogojih kot pred to sodbo, čeprav pod drugačno ureditvijo. Komisija se je zato odločila, da Malti pošlje dva uradna opomina. Malta ima zdaj na voljo dva meseca, da sprejme potrebne ukrepe, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Podpiramo Malto v boju proti lovu na ptice

Zelenec (Chloris chloris)
Foto: Erik Šinigoj

Lov ščinkavcev se na Malti kljub sodbi in prepovedi Evropskega sodišča nadaljuje.

Malta se je v pristopnih pogajanjih za članstvo v EU zavezala, da do leta 2008 izkorenini lov na ščinkavce. V letu 2014 je vlada lov ponovno dovolila, dokler v letu 2017 ni bilo izdano zadnje opozorilo Evropske komisije, ki je primer predalo Sodišču Evropske unije. Slednje je junija 2018 Malto spoznalo krivo nespoštovanja pravil Evropske direktive o pticah.

Malteška vlada je letos ponovno dovolila lov na ščinkavce, kljub zavezam do Evropske komisije in sodišča. V izogib zavezam poskuša vlada tokrat lov opravičiti v znanstveno-raziskovalne namene. S tem izgovorom je ogroženih na tisoče selečih se repnikov, ščinkavcev, liščkov, dleskov, čižkov, grilčkov in zelencev, ki gnezdijo tudi v slovenskih gozdovih in travnikih.

BirdLife Malta je na Evropskega komisarja za okolje naslovila pismo in ga pozvala k raziskavi primera in ustreznemu ukrepanju. Poziv smo skupaj s 24 evropskimi BirdLife partnerji podprli tudi na DOPPS-u.

Načrt za reševanje planeta

Evropska komisija je dne 20. 5. 2020 objavila Biodiverzitetno strategijo in strategijo za kmetijstvo, slikovito imenovano “Od kmetije do vilice”. Tadva dokumenta bosta pomembno vplivala na oblikovanje naravovarstvene in kmetijske politike EU. Z istočasno objavo obeh dokumentov želi Evropska komisija presekati z uničujočimi kmetijskimi praksami. Strategiji vsebujeta pomembne lekcije, ki se jih je Evropska unija naučila iz pandemije COVID-19: zdrav planet je predpogoj za zdravo človeštvo, politične odločitve morajo temeljiti na znanstvenih podlagah in s krizo se je treba spopasti, preden postane neobvladljiva.

Evropska komisija je v obe strategiji zapisala nekaj radikalnih novosti in začrtala cilje, ki bi dejansko lahko izboljšali stanje narave v Evropi:

  • povečati površino zavarovanih območij na kopnem in morju na 30%. Tretjina the območij bo strogo zavarovanih – na njih ne bodo dovoljene nobene človeške aktivnosti.
  • zmanjšati porabo pesticidov za 50% tako v smislu količine kot strupenosti
  • obnoviti 10% kmetijske krajine, da bo vsebovala naravovarstveno pomembne elemente, kot so mejice in cvetni pasovi, s čimer se bo izboljšala tudi trajnost kmetovanja
  • vpeljati obvezujoče cilje EU za obnovo narave v ključnih ekosistemih, kot so šotišča, mokrišča, gozdovi in morje, saj so ti ekosistemi bistvenega pomena za biodiverziteto ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe
  • zmanjšati obseg kurjenja biomase, kot so drevesa, za namen pridobivanja energije

S takšnima strategijama bi EU lahko dejansko postala vodilna na svetu v boju proti klimatski in biodiverzitetni krizi. Da pa bi direktivi dosegli svoj namen, ju mora podpreti in izvajati vseh 27 članic EU.

Ob objavi obeh strategij je organizacija BirdLife Internationational, katere polnopravni član je tudi DOPPS, izdala sporočilo za javnost, ki ga lahko preberete TUKAJ.

Besedilo obeh strategij je dostopno na spletni strani Evropske komisije.

Razvoj in biodiverziteta lahko gresta z roko v roki

Pred kratkim objavljena znanstvena raziskava je ocenila vpliv različnih scenarijev človeškega razvoja na biodiverziteto z uporabo podatkov Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).

Raziskava, objavljena v reviji Conservation Letters, je povezala deset organizacij, med katerimi je bil tudi BirdLife International, in razvila nove pristope za oceno vpliva različnih razvojnih odločitev. Rezultati so pokazali, da bo dosedanji model rasti in razvoja v prihodnosti pripeljal do povečevanja ogljikovih emisij in ogromne izgube gozdnih površin.

2015_26_1_polje_Medvedci_TilenBasle

Razvoj ali biodiverziteta? Ali oboje?
foto: Tilen Basle

Naraščajoča človeška populacija in ekonomski razvoj bosta povečala povpraševanje po hrani, energiji in ostalih ključnih surovinah, kot so čista voda, vlakna in les. Dosedanji model bi temu povpraševanju zadostil s povečano kmetijsko proizvodnjo, ribištvom in krčenjem gozda. Ti ukrepi bi zmanjšali odstotek revnih in izboljšali zdravje ljudi, vendar bi naravno okolje plačalo veliko ceno. V takšnem modelu za veliko večino vrst ni pričakovati izboljšanja njihovega dosedanjega stanja.

»Ni potrebno, da sta človekov razvoj in ohranjanje biodiverzitete tekmeca,« je povedal glavni avtor članka Piero Visconti in pojasnjuje: »Odkrili smo obstoj alternativnega scenarija, ki odpravlja lakoto, revščino in povečuje človekovo dobro počutje, hkrati pa izboljšuje trende biodiverzitete po vsem svetu

Raziskovalci so nov scenarij poimenovali »Sprememba porabe« in temelji na bolj učinkoviti rabi sedanjih kapacitet. S tem bi se dostopnost hrane, vode in energije za revne povečala, v razvitem svetu pa bi se poraba na prebivalca zmanjšala z zmanjševanjem izgub v proizvodnji in procesiranju žit ter bolj zdravim načinom prehranjevanja, ki vključuje manj mesa.

»Ta raziskava na nov način ocenjuje vplive različnih razvojnih scenarijev na biodiverziteto, hkrati pa prikazuje izjemno vrednost podatkov Rdečega seznama. Ti ne pripomorejo le k prepoznavanju prioritet za naravovarstvene akcije, temveč prispevajo tudi k boljšemu razumevanju prihodnjih razvojnih odločitev,« je povedal soavtor članka Dr. Stuart Butchart, vodja na področju znanosti pri BirdLife International.

Več lahko preberete v izvirnem članku z naslovom “Human development and biodiversity conservation can go hand in hand, study finds“.

Prvi ilustrirani seznam ptic sveta

BirdLife International in Lynx Edicions sta v mesecu avgustu v knjižni izdaji objavila prvi ilustrirani seznam ptic sveta. Težko pričakovana knjiga z angleškim naslovom “International Illustrated Checklist of the Birds of the World” predstavlja 4.549 vrst ptic, ki ne spadajo v skupino ptic pevk.

Naslovnica knjige

Težko pričakovana knjiga predstavlja več kot 4.500 vrst, ki ne sodijo v skupino ptic pevk.
Vir: Lynx Edicions

Prva v tej seriji knjig se osredotoča na ptice kot so ujede, morske ptice, vodne ptice, papige in sove. Poleg celotnega seznama ptic sveta, katerih taksonomija temelji na najsodobnejših informacijah in metodah dela, je vsaka vrsta ptice predstavljena z barvnimi ilustracijami in zemljevidi razširjenosti, mnoge izmed njih prvič v zgodovini. Knjiga tako vsebuje skupaj 357 barvnih palet, 8.290 ilustracij in 4.428 zemljevidov razširjenosti.

Avtorji so v novi knjigi uporabili posodobljen kriterij klasifikacije in s tem prepoznali 462 novih vrst ptic, kar kaže na to, da je prejšnja klasifikacija podcenila diverziteto ptic za dobrih 10 odstotkov. V knjigi lahko tako na primer najdemo 46 “novih” vrst papig, 36 “novih” vrst kolibrijev in 26 “novih” vrst sov.

Delo predstavlja ponoven velik dosežek v karieri dveh najbolj znanih oseb v ptičjem svetu – Josepha del Hoya in Nigela Collarja. Ta velika, vendar elegantna knjiga je rezultat dveh popolnoma različnih pristopov, s katerima so se združile izkušnje, znanje, znanost in stil. In zakaj govorimo o dveh popolnoma različnih pristopih? Medtem ko del Hoyo snema in zbira video posnetke živih ptic iz vsega sveta, preživi Collar mesece v muzejih po vsej ZDA in Evropi.

Knjiga je do konca meseca septembra na voljo po posebni predprodajni ceni in z brezplačno poštnino po vsem svetu.

Na voljo je samo v angleškem jeziku, vendar zagotovo spada na polico vsakega zahtevnejšega ljubitelja ter poznavalca ptic.