Reka Drava: darilo narave za vse generacije

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

Sobota v znamenju naravovarstvenih akcij

V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.

Da bodo ptice imele kje »sedeti«…

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
foto: DOPPS

Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.

Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.

2015_3_31_bregulja_zumrova_gregor_subic

Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
foto: Gregor Šubic

… in gnezditi!

Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.

Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.

Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).

Reka Drava ima več prostora zase in za svoje prebivalce.

Nižinski del reke Drave je nekoč sestavljala glavna struga, ki jo je prepletalo mnogo manjših stranskih rokavov. Ti so predstavljali edinstvena življenjska okolja za mnoga živa bitja, hkrati pa so rokavi ob narasli vodi to posrkali vase in tako preprečili razlivanje reke. Ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Dravi se je ta proces naravne zaščite pred poplavami okrnil, hkrati pa so mnoge živali izgubile dragocen življenjski prostor. Danes poskušamo z konkretnimi naravovarstvenimi akcijami ponovno oživiti te procese in reki vrniti življenje.

2014_11_10_rokav_Drava_Dominik_Bombek

V stranski rokav pri Vurberku ponovno teče voda iz reke Drave.
foto: Dominik Bombek

Brez vode ni življenja!

V začetku novembra smo v okviru projekta LIVEDRAVA zaključili prvo izmed treh predvidenih renaturacij rečnih rokavov na reki Dravi. Mrtev rečni rokav pri Vurberku, skozi katerega že dolgo ni tekla voda, smo odprli in tako vzpostavili ponoven pretok vode. S tem bomo ugodno vplivali na mehkolesno loko in številna druga živa bitja. Vodomec in mali martinec bosta v živem rokavu našla odlično mesto za prehranjevanje, številne ribe primerno drstišče, hkrati pa bo rokav predstavljal nov življenjski prostor za mnoge dvoživke, kačje pastirje in ostale žuželke.

Nova spoznanja prenašamo v prakso.

Na nasproti strani rečnega rokava v Vurberku smo prav tako pričeli z odstranjevanjem kamnometa na levem bregu reke Drave. Z odstranitvijo kamnometa bomo ponovno omogočili bočno erozijo reke, ki bo tako ustvarila primeren življenjski prostor za gnezdenje vodomca in breguljke. S tem bomo reki dali tudi več prostora, s čimer bo v primeru visokih voda uspešneje zadrževala vodo znotraj svoje struge. Gre za prvi tovrsten primer odstranjevanja kamnometa z naravovarstvenim ozadjem v Sloveniji.

Vsa dela potekajo v sklopu akcije C.8 – Obnova rečnih brežin in akcije C.9 – Izdelava gnezditvenih sten za breguljko in vodomca projekta LIVEDRAVA, ki je sofinanciran iz evropske Life+ sheme. Z omenjenimi akcijami bomo izboljšali življenjski prostor za številne ogrožene vrste živali in rastlin, hkrati pa pripomogli k boljši protipoplavni varnosti ob reki Dravi.