Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Včeraj, 15. septembra 2021, je Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) na zasedanju v nigerijski Abuji, območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo 5-državno biosferno območje na svetu. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.

Deklaracija. Vir: Acrocephalus, letnik 17, str. 78–79

Pobuda za vzpostavitev čezmejnega biosfernega območja sega v leto 1992. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je bilo skupaj z EURONATUR prvo, ki je dalo pobudo za takratni biosferni rezervat Drava-Mura.

V letu 1996 smo v Radencih organizirali mednarodni kongres, kjer so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, kot tudi predstavniki mednarodnih ustanov IUCN in UNESCO potrdili zamisel o ustanovitvi omrežja zaščitenih območij v obliki biosfernega rezervata v skladu z UNESCO-vim programom Človek in biosfera.

Program Človek in biosfera

Unescov program Človek in biosfera letos praznuje 50 let delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo 5 držav. Na zasedanju v Nigeriji so za uvrstitev na seznam obravnavali 20  novih biosfernih območij.

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Čezmejno biosferno območje je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino.

V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih v evropskem merilu redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je naša skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.

Orel belorepec (levo), breguljka (na sredini). Foto: Alen Ploj; Črna štorklja (desno). Foto: Domen Stanič

Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.

Reka Mura. Foto: Luka Božič

Ključni del tega 5-državnega biosfernega območja je v Sloveniji je biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji  z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.

Pri vzpostaviti tega območja so aktivno prispevale vse obmurske občine v Sloveniji od Šentilja do Lendave, strokovne ustanove in nevladne organizacije. Slovenija je tudi aktivno prispevala pri pripravi nominacije TBR MDD. Na strokovnem srečanju koordinacijskega odbora v Veliki Polani januarja 2019 je bila ključnega pomena udeležba dr. Miguela Clüsener-Godta (UNESCO MAB), ki je spodbudil države k nadaljevanju dela in poudaril pomen 5-državnega biosfernega območja za celotno regijo kot tudi v svetovni mreži biosfernih območij.

Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo regije, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.

Reka Drava: darilo narave za vse generacije

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

Sobota v znamenju naravovarstvenih akcij

V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.

Da bodo ptice imele kje »sedeti«…

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
foto: DOPPS

Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.

Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.

2015_3_31_bregulja_zumrova_gregor_subic

Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
foto: Gregor Šubic

… in gnezditi!

Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.

Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.

Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).

Reka Drava ima več prostora zase in za svoje prebivalce.

Nižinski del reke Drave je nekoč sestavljala glavna struga, ki jo je prepletalo mnogo manjših stranskih rokavov. Ti so predstavljali edinstvena življenjska okolja za mnoga živa bitja, hkrati pa so rokavi ob narasli vodi to posrkali vase in tako preprečili razlivanje reke. Ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Dravi se je ta proces naravne zaščite pred poplavami okrnil, hkrati pa so mnoge živali izgubile dragocen življenjski prostor. Danes poskušamo z konkretnimi naravovarstvenimi akcijami ponovno oživiti te procese in reki vrniti življenje.

2014_11_10_rokav_Drava_Dominik_Bombek

V stranski rokav pri Vurberku ponovno teče voda iz reke Drave.
foto: Dominik Bombek

Brez vode ni življenja!

V začetku novembra smo v okviru projekta LIVEDRAVA zaključili prvo izmed treh predvidenih renaturacij rečnih rokavov na reki Dravi. Mrtev rečni rokav pri Vurberku, skozi katerega že dolgo ni tekla voda, smo odprli in tako vzpostavili ponoven pretok vode. S tem bomo ugodno vplivali na mehkolesno loko in številna druga živa bitja. Vodomec in mali martinec bosta v živem rokavu našla odlično mesto za prehranjevanje, številne ribe primerno drstišče, hkrati pa bo rokav predstavljal nov življenjski prostor za mnoge dvoživke, kačje pastirje in ostale žuželke.

Nova spoznanja prenašamo v prakso.

Na nasproti strani rečnega rokava v Vurberku smo prav tako pričeli z odstranjevanjem kamnometa na levem bregu reke Drave. Z odstranitvijo kamnometa bomo ponovno omogočili bočno erozijo reke, ki bo tako ustvarila primeren življenjski prostor za gnezdenje vodomca in breguljke. S tem bomo reki dali tudi več prostora, s čimer bo v primeru visokih voda uspešneje zadrževala vodo znotraj svoje struge. Gre za prvi tovrsten primer odstranjevanja kamnometa z naravovarstvenim ozadjem v Sloveniji.

Vsa dela potekajo v sklopu akcije C.8 – Obnova rečnih brežin in akcije C.9 – Izdelava gnezditvenih sten za breguljko in vodomca projekta LIVEDRAVA, ki je sofinanciran iz evropske Life+ sheme. Z omenjenimi akcijami bomo izboljšali življenjski prostor za številne ogrožene vrste živali in rastlin, hkrati pa pripomogli k boljši protipoplavni varnosti ob reki Dravi.