Arhiv oznak: črnočeli srakoper

ZIMSKA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

, Novice

Čaplje so ena tistih skupin ptic, pri katerih se izmenjujejo odkrito navdušenje, zmotna prepričanja in neomajno sovraštvo. V poljudnem članku Dejana Bordjana lahko o njih izveste veliko zanimivosti! Po ornitološko rajskih območjih, biserih severne Argentine, nas v tokratni številki popelje Taja Cvetko. Verjetno ste tudi vi skoraj tako kot mi pozabili, da smo 20 let nazaj zakupili prvih nekaj hektarov površin na Ljubljanskem barju, da bi vzpostavili življenjske prostore za ogrožene travniške vrste ptic?! Kar 20 let upravljanja Iškega morosta je za nami! Veste, da so mejice ne le za ptice? Katere živali jih še nujno potrebujejo, nam izdaja Aleksandra Lešnik. Med pticami predstavljamo črnočelega srakoperja in na kakšen način si DOPPS prizadeva, da bi ga ohranil.

Odličen dolgoletni, reviji zvesti fotograf, Tone Trebar, nam jemlje dih s svojimi čudovitimi fotografijami. Spoznali pa boste tudi velikana naravoslovne literature 19. stoletja, Frana Erjavca, in njegove nenadomestljive Domače in tuje živali v podobah.

Strani revije se šibijo tudi pod množico društvenih novic – Evropski dan opazovanja ptic, Ptičarijada 2018, fotonatečaj Ptice in naš vrtec, rezultati akcije Ptice okoli nas 2018, 8. Pomurski vikend, kako kaže pticam na območjih Natura 2000, o mladih v Ugandi …

Prijetno branje!
Lep začetek novega leta želim in se veselim nadaljnjega sodelovanja.

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Čaplje Slovenije
    • 12: Biseri severne Argentine
    • 16: Kar 20 let upravljanja Iškega morosta
    • 18: Mejice ne le za ptice
    • 21: Obarvanost samice lesne sove vpliva na število mladičev
    • 22: Črnočeli srakoper
    • 24: Melanizem
    • 26: Fran Erjavec
    • 28: Program DOPPS
    • 32: Tris bleščečih in sijočih
    • 34: Zimska opazovanja v naravi
    • 35: Opazovali več kot 5 milijonov ptic
    • 38: Ptice in naš vrtec
    • 40: Ptice okoli nas
    • 42: 8. Pomurski ornitološki vikend
    • 44: Tihotapljenje ptic
    • 46: Mladi raziskovali Ugando
    • 48: Kako kaže pticam na območjih Natura 2000
    • 50: Ptičarijada 2018
    • 54: Novice

    PDF revije Svet ptic, leto 2018, letnik 24, številka 04.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Informativna tabla o črnočelem srakoperju na Ajdovskem polju

    , Novice

    Od torka, 9.5.2017, je Ajdovsko polje bogatejše za lično informativno tablo o črnočelem srakoperju. Na njem je predstavljena njegova ekologija na tem območju, ogroženost v Sloveniji in Evropi ter nasveti, kako lahko vrsti pomagamo.

    Tabla stoji nasproti odlagališča nenevarnih odpadkov Dolga poljana, na katerem smo v letu 2016 našli kar štiri od skupaj sedmih gnezd te močno ogrožene vrste. Pobudo za postavitev table je dal član Severnoprimorske sekcije in naš dolgoletni prostovoljec Peter Krečič. Prav on je tudi stopil v stik z Egonom Stoparjem, direktorjem Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina (KSDA), ki upravlja z odlagališčem. KSDA je že lansko leto pokazala veliko razumevanje za naš popis črnočelega srakoperja, saj so nam omogočili neovirano gibanje po odlagališču ter iskanje gnezd. Pozitivno so se odzvali tudi na našo prošnjo, naj na tem območju ne sekajo dreves, saj so topoli, jelše in druga visoka drevesa zaradi izsekovanja na Ajdovskem polju zelo omejujoč dejavnik za gnezditev te vrste. Letos so nam prišli še bolj naproti, saj so v celoti financirali tisk table ter poskrbeli za njeno postavitev. Še več, zaradi izkušenj z orkansko burjo, ki včasih z rušilno močjo piha na tem območju, so na lastno pobudo ojačali hrbtno stran table s ploščo iz nerjaveče pločevine. Na pomoč nam je priskočila tudi Občina Ajdovščina, ki je priskrbela vsa potrebna dovoljenja in omogočila postavitev table na svojem zemljišču.

    Upamo, da bo tabla primaknila kakšen drobec k varstvu črnočelega srakoperja. Vsekakor bo dosegla svoj informativni namen, saj je postavljena ob poti, ki jo dnevno uporablja obilica sprehajalcev, rekreativcev ter seveda kmetovalcev. Prav slednji odločilno vplivajo na habitat črnočelega srakoperja.

    Gospodu Egonu Stoparju, družbi KSDA in Občini Ajdovščina pa se iskreno zahvaljujemo za obilico dobre volje in naravovarstvenega posluha!

    Sobota v znamenju naravovarstvenih akcij

    , Novice

    V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.

    Da bodo ptice imele kje »sedeti«…

    Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS

    Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
    foto: DOPPS

    Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.

    Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.”

    2015_3_31_bregulja_zumrova_gregor_subic

    Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
    foto: Gregor Šubic

    … in gnezditi!

    Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.

    “Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.

    Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).