Ptičarijada 2018 – ornitološki dogodek leta

V soboto 29.9. se je na območju Prlekije odvijal izjemen dogodek za vse ornitološke navdušence. Potekala je deseta Ptičarijada. Poligon je zajemal območje treh občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.

Po poligonu se je za ptičjimi vrstami podilo 44 udeležencev dogodka, ki so bili razdeljeni v 11 skupin. Skupno so zabeležili 110 vrst ptic. Med najbolj zanimivi vrstami so zagotovo bili žvižgavka, dolgorepa raca, mokož, mala uharica, belorepec, kobilar, rjavovrati ponirek in veliki srakoper.

Mala uharica (© Rudi Kraševec) in kanja (© Alen Ploj).

Med najpogosteje zabeleženimi vrstami je na vrhu kraljeval domači golob, sledile pa so mu vrste kot so grivar, kanja, kormoran, labod grbec, mali ponirek, raca mlakarica, pritlikavi kormoran, rečni galeb, siva čaplja, siva vrana in škorec.

Z največ zabeleženimi vrstami (83 vrst) je zmagala skupina Žol ne Žolne, drugo mesto (78 vrst) je zasedla skupina Ugrabila sva 2 Miheliča, tretje mesto pa sta si z 68 zabeleženimi vrstami razdelili skupini Banda Ptičarska in Hajndl.

Zmagovalni ekipi Žol ne žolne in Banda ptičarska. (©Matej Gamser)

V kategoriji največ fotografiranih vrst je zmagala ekipa iz dolenjskega konca Banda ptičarska, ki jim je uspelo fotografirati skupno 54 vrst ptic.

©Matej Gamser

Veseli smo, da se je kljub oddaljenosti letošnjega območja, tekmovanja udeležilo zelo lepo število tekmovalcev.
Hvala vsem, ki ste prišli in se že veselimo naslednjega leta!

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.

Zaključil se je projekt LIVEDRAVA

S preteklim letom se je zaključil tudi največji društven projekt doslej – projekt LIVEDRAVA oz. Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. Projekt se je pričel septembra 2012 in je povezal številne partnerje in podpornike projekta, hkrati pa lokalnemu prebivalstvu na projektnem območju ob reki Dravi ponudil mnoge priložnosti za razvoj in vključitev v različne oblike in faze projektnega dela.

Foto: Tilen Basle, Dominik Bombek, Damijan Denac, Matevž Lenarčič, Jure Novak, Alen Ploj in HEP d.d.

Glavne aktivnosti projekta so obsegale naravovarstvene (obnova habitatov, vzpostavitev zavarovanega območja, varstvo ogroženih vrst), izobraževalne (interpretacija narave, vzpodbujanje prostovoljstva, širjenje zavesti o pomenu naravnih rek) in znanstveno-raziskovalne (mali deževnik, navadna čigra, hrošči, ribe) vsebine.

Rezultate projekta smo javnosti predstavili na zaključni prireditvi v soboto, 23. decembra 2017 v Središču ob Dravi. Priložnost smo hkrati izkoristili tudi za predstavitev programa LIFE+, ki je letos obeležil 25. obletnico izvajanja.

Več podrobnosti o izvedenih aktivnostih in rezultatih pet letnega dela projekta LIVEDRAVA lahko preberete v poljudnem poročilu (Layman’s report), ki je dostopno TUKAJ, za več utrinkov pa si oglejte našo GALERIJO.

Naše delo na območju reke Drave se z zaključkom projekta seveda ni končalo. Septembra 2017 smo pričeli uresničevati projekt ČIGRA, ki bo v naslednjih treh letih na reki Dravi več pozornosti namenil ohranjanju populacije navadne čigre na Ptujskem in Ormoškem jezeru.

Bili smo na Pannonian Bird Experiance 2015!

Med 18. in 26. aprilom 2015 se je v Nacionalnem parku Nežidersko jezero v Avstriji odvil vsakoletni dogodek Pannonian BirdExperiance 2015, ki v dobrem tednu dni z različnimi dogodki združi občudovalce ptic iz več evropskih držav. Na ornitološkem sejmu, ki je potekal od 24. aprila naprej, smo bili tudi mi!

2015_5_3_nezidesko_tilenbasle

Nežidersko jezero privablja številne ptice … in njihove občudovalce.
vfoto: Tilen Basle

Nežidersko jezero – jezero v stepi

Nežidersko jezero je eno največjih jezer v centralni Evropi. Obdaja ga več kot 180 km2 trstišč ter številna majhna jezerca, mlake ter celo slana mokrišča. Čez širšo okolico se razprostirajo obsežna travišča, ki se prepletajo s kulturno krajino, katero je ustvari človek. Ta preplet življenjskih prostorov privabi tudi številne ptice, ki jih na območju najdemo več kot 340 različnih vrst.

Leta 1993 je bil del jezera in njegove okolice razglašen za čezmejni nacionalni park, ki skupno z madžarskim delom jezera obsega 300 km2. In prav raznovrstnost življenjskih prostorov in ptic ter neverjeten preplet narave in ljudi je tisto, kar vsako leto k jezeru pritegne številne obiskovalce.

Dogodek, ki naravo približa ljudem

2015_5_3_stojnica_bex_tilenbasle

DOPPS se je na sejmu predstavil že drugo leto zapored.
foto: Tilen Basle

Pannonian BirdExperiance je teden dni dolg festival, ki ljudem predstavi naravo Nežiderskega jezera skozi raznolike dogodke. Odvijajo se številni izleti, predavanja, testi optične opreme ter fotografske delavnice. Tisti bolj zagreti lahko celo tekmujejo v prepoznavanju ptic ali opazovanju ptic na terenu. Dogodek doseže vrhunec z ornitološkim sejmom, ki se odvija zadnje tri dni.

Na sejmu se na stojnicah predstavljajo različna turistična društva in agencije, ki promovirajo ornitološke izlete in zelen turizem, proizvajalci optične in fotografske opreme, umetniki in številne naravovarstvene organizacije. Med slednjimi se je na sejmu letos že drugo leto  zapored predstavil tudi DOPPS. Predstavili smo delovanje društva, njegove cilje in dosežke, poseben poudarek pa smo namenili tudi predstavitvi preteklih aktivnosti na reki Dravi in sedanjega izvajanja projekta LIVEDRAVA. Slednjega smo predstavili tudi na dveh predavanjih, kjer so poslušalci lahko dobili več informacij o območju, našem delu in prihodnosti reke Drave.

Dogodek je bil odlična priložnost za našo predstavitev, hkrati pa enkraten vpogled v delo drugih organizacij. Le s pogovorom, širjenjem idej in medsebojno pomočjo lahko dobre ideje iz prakse prenesemo tudi drugam. Vsekakor se veselimo novih izzivov in sodelovanja z našimi soborci tako pri nas, kot tudi v tujini. Narava je povsod okoli nas in ne pozna meja!

Sobota v znamenju naravovarstvenih akcij

V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.

Da bodo ptice imele kje »sedeti«…

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
foto: DOPPS

Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.

Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.

2015_3_31_bregulja_zumrova_gregor_subic

Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
foto: Gregor Šubic

… in gnezditi!

Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.

Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.

Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).

Po 34 letih ponovno potrjena prisotnost hrčka v Sloveniji

Hrček

Hrček je prebivalec stepskih življenjskih prostorov, ki v Sloveniji živi na robu svojega območja razširjenosti v Evropi.
foto: Henk van Harskamp

Študentje mariborske fakultete so v petek, 12. 9. 2014, na terenskih vajah v okolici Središča ob Dravi po 34 letih ponovno potrdili prisotnost hrčka v Sloveniji. Pod vodstvom prof. dr. Borisa Kryštufka, prof. dr. Franca Janžekoviča in Dominika Bombeka, prof. bio-kem., so izvedeli tudi več o biologiji te redke vrste in naravovarstvenem delu na območju spodnjega toka reke Drave.

Navzočnost hrčka (Cricetus cricetus) na ozemlju Slovenije so prvič potrdili leta 1980, ko so našli dva osebka v bližini vasi Obrež pri Središču ob Dravi. Po tem letu strokovnjaki hrčka niso več sistematično spremljali in tudi ni bilo objavljenih podatkov o njegovi prisotnosti. To nahajališče je na robu njegovega območja razširjenosti (areala) in edino znano v Sloveniji.

Hrček je sicer do 32 centimetrov velik glodavec, ki lahko doseže tudi pol kilograma telesne teže. Skupine hrčkov prebivajo v podzemnih brlogih, ki so povezani s sistemi rovov, in v njih tudi prezimujejo. Aktivni so predvsem v nočnem času, ko se prehranjujejo z zelenimi deli rastlin, semeni in občasno tudi s hrano živalskega izvora

Študentje

Študentje so se med iskanjem razporedili po poljih in natančno preiskali tla v iskanju sledov hrčkov.
foto: Dominik Bombek

Razburljive študentske terenske vaje

Popis hrčka in pregled habitata so študentje smeri Biologija in ekologija z naravovarstvom na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru izvedli v sklopu terenskih vaj pri predmetu Varstvena biologija.

Pred začetkom terenskega dela, je župan Središča ob Dravi, gospod Jurij Borko, študentom predstavil občino in aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo krajinskega parka Središče ob Dravi, prof. dr. Boris Kryštufek je v kratkem predavanju predstavil biologijo hrčka, več o zavarovanih in varovanih območjih pa je pojasnil Dominik Bombek.

Rovi

Prisotnost hrčkov so potrdili sledovi, sveži vhodi v podzemne rove in odgriznjeni poganjki rastlin.
foto: Dominik Bombek

Približno 200 hektarjev popisnega območja med Obrežom in Središčem ob Dravi je bilo zaradi obilnih padavin razmočeno in zato težko prehodno. Še dodatno težavo so povzročala koruzna polja, na popisnem območju jih je bilo približno 40 odstotkov, ki jih zaradi neprehodnosti udeleženci popisa niso uspeli pregledati.

Kljub vsem omenjenim težavam pa je bilo naporno delo nagrajeno, saj so našli rove, ki so bili na robu s plevelom obraščenega mejnega pasu koruznega polja in polja z bučami. Širina zapleveljenega obmejka med polji je bila približno en meter. Na dveh mestih so odkrili 7 rovov, na njivi z lucerno pa še en rov in odgriznjene poganjke rastlin.

Najdba redke vrste še dokaz več o veliki naravovarstveni vrednosti tega območja

Dominik Bombek, projektni koordinator izobraževanja na DOPPS, ni skrival navdušenja ob novi najdbi: “Kljub preteku treh desetletij, se je na tem območju ohranila raba kmetijskih površin, ki ustreza ekološkim zahtevam hrčka. To je samo še en razlog več, zakaj ustanoviti krajinski park in vzpostaviti zavarovano območje med Ormožem in Središčem ob Dravi, v katerem se bosta še naprej ohranjali narava in značilna kulturna krajina.”

Prav te aktivnosti pa so tudi pomemben del petletnega projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega potekajo številne naravovarstvene aktivnosti na območju spodnjega toka reke Drave.

Brošura o reki Dravi natisnjena v 60.000 izvodih

Naslovnica - Reka Drava, darilo za vse generacije

Z novo brošuro v okviru projekta LIVEDRAVA ozaveščamo lokalno prebivalstvo o pomenu naravne dediščine Drave za trajnostni razvoj regije.

V okviru projekta LIVEDRAVA smo izdali novo brošuro z naslovom Reka Drava, darilo za vse generacije. V njej predstavljamo izjemno naravno bogastvo tega rečnega ekosistema, življenje ljudi ob reki nekoč in danes, sodobne grožnje in rešitve za prihodnost. Opisali smo tudi naš projekt in njegove poglavitne akcije.

Projekt LIVEDRAVA, s polnim imenom Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji, na društvu izvajamo od septembra leta 2012. Eden od glavnih ciljev tega največjega društvenega projekt doslej je ozaveščanje lokalnega prebivalstva in širše javnosti o pomenu naravne dediščine Drave za trajnostni razvoj regije. Novo publikacijo, ki obsega 29 strani, smo natisnili v nakladi 60.000 izvodov, od katerih smo jih več kot 53.000 razposlali gospodinjstvom vzdolž projektnega območja, ostali izvodi pa bodo ljudem na voljo ob različnih dogodkih.

Publikacija je v tiskani obliki brezplačno na voljo v prostorih DOPPS na Tržaški cesti 2 v Ljubljani in v začasni projektni pisarni v Ormoških lagunah.

 
Prelistajte e-verzijo nove brošure.