Pričetek projekta Gorička krajina

V začetku decembra 2017 smo na DOPPS skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko (vodilni partner) in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (Zavod Murska Sobota) pričeli z uresničevanjem projekta Gorička krajina, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen projekta je izboljšati ohranitveno stanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Goričko, med drugim tudi velikega skovika (Otus scops) in hribskega škrjanca (Lullula arborea). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Pet velikih skovikov s posebno nalogo

2015_7_16_Artemida_logger_mojcapodletnik

Artemida z nameščeno sledilno napravo.
foto: Mojca Podletnik

V okviru projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na Natura 2000 Goričko ali krajše Gorički travniki smo v začetku julija na pet velikih skovikov Otus scops namestili GPS logerje (sledilne naprave). Z njihovo pomočjo želimo najti mesta, kjer skoviki najpogosteje iščejo hrano, kar je ključno za pripravo učinkovitih varstvenih smernic za to vrsto na Goričkem.

Z GPS logerji smo opremili štiri samice in enega samca, vsem pa smo, kot je že v navadi, nadeli imena. Prva z nameščenim logerjem je bila skovikinja po imenu Artemida, sledile so ji še Demetra, Hera in Helena. Edinega samca smo poimenovali Apolon. Vsi ujeti veliki skoviki so bili tudi obročkani.

2015_7_16_Hera_google

Sledi (lokacije prehranjevališč in razdalje) Here.

Logerji so bili nameščeni na hrbet ptice kot nahrbtnik, kajti ta način ptico najmanj moti. Pred nameščanjem logerja smo ptice stehtali, kajti masa logerja ne sme preseči 3% telesne mase skovika. Samo nameščanje se je izkazalo za lažji del naloge, nekoliko težje pa je bilo opremljene skovike ujeti nazaj. Od petih nameščenih logerjev smo uspeli dobiti nazaj tri, in sicer s samic Artemide, Helene in Here. Demetra si je loger snela, Apolon pa je očitno negnezdeč, klateški samec in ga kljub večkratnim poskusom nismo uspeli več uloviti.

Prvi podatki o lokacijah prehranjevališč in razdaljah, ki jih skovik preleti med iskanjem hrane, so tako že na voljo, sledi pa poglobljena analiza lokacij in priprava poročila.

Več informacij o projektu najdete tukaj.

Zaključil se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Štrk 2015«

V petek, 3. julija 2015 se je v Polani zaključil Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, katerega se je udeležilo 25 otrok iz vseh koncev države. V petih dneh so otroci pod vodstvom mentorjev raziskovali Pomurje in Slovenske Gorice, rezultate svojih odkritji pa so v petek javnosti predstavili v Lovenjakovem dvoru v Polani, kjer so bili tudi nastanjeni.

Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015 je društvo organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Odvil se je med 29. junijem in 3. julijem 2015 v Pomurju, naša bazna točka pa je bil Lovenjakov dvor v Polani. 25 mladih iz cele Slovenije je tako 5 dni spoznavalo naravo Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric.

6 delovnih skupin, 6 raziskovalnih tematik

Na taboru je delovalo 6 delovnih skupin pod vodstvom izkušenih mentorjev, vsaka izmed njih pa se je posvetila raziskovanju posebne tematike. Tako smo tekom tabora raziskovali vodne ptice na Ledavskem jezeru, sove v Pomurju s poudarkom na velikem skoviku in pegasti sovi, rjavega srakoperja, smrdokavro, črno ter belo štorkljo. Skupaj smo opazili kar nekaj zanimivih vrst, izmed katerih velja izpostavit sledeče:

2015_7_9_tabor2_tilenbasle

Udeleženci in mentorji MORT 2015.
foto: Tilen Basle

– smrdokavra
– čebelar
– zlatovranka
– črna štorklja
– ribji orel
– črna čigra
– mali galeb
– pegasta sova
– veliki skovik
– kosec
– hribski škrjanec

Nove generacije za naravovarstveno prihodnost

Mladi so na zaključni prireditvi predstavili odkritja in doživetja s tabora in tako obiskovalcem podali nova znanja, katera so sami pridobili med raziskovalnim delom. Naučili so se prepoznavanja ptic, terenskega in raziskovalnega dela, osnov pisanja znanstvenih del in priprave na javno predstavitev. Seveda pa so se ob vsem zelo zabavali, letos celo v notranjem bazenu, kateri je bil na voljo v Lovenjakovem dvoru. Seveda pa je med zabavnimi dejavnostmi kot že mnogo let zapored prevladoval nogomet, katerega znanje so pokazale tudi punce.

Na zaključni prireditvi je zbrane ob mladih nagovoril tudi dr. Damijan Denac, direktor DOPPS, ki je poudaril pomen izobraževanja mladih generacij za prihodnji zelen preboj v Sloveniji, kot tudi dr. Mitja Slavinec, predstavnik ZOTKS. Slednji je poudaril pomen takšnih raziskovalnih in izobraževalnih taborov za mlade generacije, ki znanje podajajo na načine zunaj okvirjev formalnega izobraževanja in priložnosti za krepitev le teh v prihodnje.

Pričel se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015

Z današnjim dnem se je v Polani začel Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, ki bo združil 26 otrok iz vse Slovenije. Trajal bo do petka, 3. julija, mladi ornitologi pa bodo do takrat spoznavali ptice kulturne krajine in rečne loke ob reki Muri.

2014_11_11_ptice_bela_storklja_foto_dejan_bordjan

Na taboru bomo raziskovali tudi belo štorkljo, katera je v Sloveniji najštevilčnejša prav v Pomurju.
foto: Dejan Bordjan

Letošnji tabor je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Potekal bo med 29. junijem in 3. julijem v Polani. 26 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Muri. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Na taboru bo največ pozornosti namenjene pticam kulturne krajine, kot tudi pticam rečne loke ob reki Muri. Udeleženci bodo tako z mentorji raziskovali vodne ptice na različnih vodnih površinah, smrdokavro, rjavega srakoperja, velikega skovika, pegasto sovo ter belo in črno štorkljo. Vse skupaj bo začinjeno z veliko mero zabave in otroške radosti, poskrbljeno pa bo tudi za športne aktivnosti in oddih v naravi.

Pridružite se nam na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru Štrk 2015, ki bo v petek, 3. julija 2015, ob 16. uri v Lovenjakovem dvoru, Polana 40, 9000 Murska Sobota. Vljudno vabljeni!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru (pdf)

Popisi gnezdilk v letu 2014

V letu 2014 smo na društvu s pomočjo številnih prostovoljcev izvedli 666 terenskih dni za monitoring 18 izbranih kvalifikacijskih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) oziroma območjih Natura 2000 za ptice (SPA).

Spremljanje populacij izbranih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (monitoring IBA, ang. Important Bird Area) poteka od leta 2004. Vanj je vključenih okoli 30 kvalifikacijskih vrst ptic Natura 2000 območij, ki se jih vzorči različno intenzivno. V shemi monitoringa vsako leto sodeluje med 100 in 200 prostovoljcev.

V letu 2014 smo v okviru Monitroinga populacij izbranih vrst ptic popisali 18 vrst gnezdilk, in sicer vodomca, kotorno, kostanjevko, veliko uharico, podhujko, belo štorkljo, zlatovranko, kosca, srednjega detla, vrtnega strnada, črnočelega srakoperja, hribskega škrjanca, triprstega detla, malo in grahasto tukalico, kozačo in pisano penico.

Na podlagi podatkov večletnih monitoringov smo ugotovili, da so populacije številnih vrst doživele zmeren upad, pri populacijah nekaterih vrst smo opazili zmeren porast. V Sloveniji je prvič po devetih letih ponovno gnezdila zlatovranka, in sicer na zahodnem delu Goričkega.

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada , foto: Tomaž Mihelič

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada.
foto: Tomaž Mihelič

Vrtnemu strnadu grozi izumrtje

Pri populaciji vrtnega strnada smo v obdobju 2005-2014 zabeležili negativen populacijski trend. Strmi upad, ki ga je vrsta doživela, je jasen znak, da je treba nemudoma pričeti z izvajanjem varstvenih ukrepov in izvesti dodatne ekološke raziskave, s katerimi bi lahko ukrepe še izboljšali in prilagodili ekologiji vrste. V nasprotnem primeru bo vrtni strnad v Sloveniji v nekaj letih izumrl!
 

Predlog za novi gozdni rezervat

V letu 2014 smo na SPA Snežnik-Pivka popisali 19-22, na SPA Julijci pa 29-31 osebkov triprstih detlov. Trend je zaradi kratkega obdobja popisovanja (2011-2014) še negotov. Vodja projekta, Katarina Denac ugotavlja, da »na Snežniškem dosega vrsta največje gostote na transektu Pogorelček«, zato predlaga, da se »na območju med Grajševko, Ovčarijo, Leskovo dolino in gozdarsko kočo Stiska oblikuje in razglasi nov gozdni rezervat, namenjen prednostno triprstemu detlu.«

Podrobnejše informacije o populacijah izbranih vrst gnezdilk so dostopne v poročilu.
Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2014 (pdf)

Visokodebelni biseri na Goričkem

Na Goričkem smo s projektom Upkač odstrli še nekaj tančic iz življenja dveh tipičnih gnezdilk mozaične kmetijske krajine – smrdokavre in velikega skovika, ki s svojo prisotnostjo dokazujeta, da je na stiku različnih življenjskih okolij pestrost življenjskih oblik največja.

Številčnost obeh vrst je na Goričkem v minulih 15 letih (1998–2013) upadla za kar 75 odstotkov.

V okviru projekta Upkač  smo raziskovalci in prostovoljci društva na Goričkem opravili raziskave, s katerimi smo pridobili dragocene podatke o življenju velikega skovika in smrdokavre. Le s poznavanjem njune biologije smo lahko predlagali učinkovite varstvene ukrepe zanju. Ukrepanje je nujno, saj je stanje resnično zaskrbljujoče!

Ekološke raziskave smrdokavre in velikega skovika

Zanimalo nas je predvsem, s čim se te ptice prehranjujejo, kako velika območja v okolici gnezd uporabljajo in kakšne morajo biti značilnosti teh območij. Travniki, visokodebelni sadovnjaki in vsi drugi potrebni elementi pokrajine morajo biti namreč ravno pravšnji, da lahko skrbni starši vsako leto ulovijo dovolj hrane za preživetje mladičev.

Smrdokavra je najpogosteje ulovila različne vrste kobilic, še posebno pa bramorje in poljske murne. foto: arhiv DOPPS

Najpogostejši plen smrdokavre je bil bramor.
foto: arhiv DOPPS

Podnevi smo se osredotočili na smrdokavro, ponoči pa na nočno aktivnega velikega skovika. Našli smo osem smrdokavrinih gnezd, večinoma v naravnih duplih v jablanah in v slivi, dve pa tudi v gnezdilnicah. Med iskanjem gnezd velikih skovikov smo pregledali več kot 100 naravnih dupel, vendar je bilo na koncu vseh osem najdenih gnezd v gnezdilnicah.

Ob vhodu v dupla in gnezdilnice smo namestili kamere, s čimer smo dobili posnetke plena, ki so ga starši nosili mladičem.

Podatke o smrdokavrinih prehranjevališčih, ki so bila najpogosteje na košenih travnikih, kolovozih ter travnatih robovih cest in njiv, smo zbrali z opazovanjem staršev z daljnogledom. Pri velikih skovikih pa smo na štiri ptice namestili radijske (VHF) oddajnike in ponoči s telemetrijo spremljali njihovo gibanje. Prehranjevali so se na travnikih, v nasadu črnega bezga, grmiščih in visokodebelnih sadovnjakih.

Največja grožnja je izginjanje primernih prehranjevalnih habitatov

Na podlagi ekoloških raziskav domnevamo, da je največjo grožnjo za obe vrsti predstavlja izginjanje primernih prehranjevalnih površin, kot posledica opuščanja tradicionalnih načinov kmetovanja – izginjanja ekstenzivnih travnikov ter splošnim zmanjšanjem pokrajinske mozaičnosti.
Natančni vzroki, odkriti z raziskavami o ekoloških zahtevah obeh vrst, so nam pomagali oblikovati učinkovite varstvene ukrepe – naravovarstvene smernice.

Podrobnejše informacije o ekoloških raziskavah so objavljene v monografiji Ptice Goričkega.

V Videogaleriji si lahko ogledate kratki dokumentarni film Upkač.

Pobuda za zlatovranko

Na Zavod za varstvo narave in pristojno ministrstvo smo poslali pobudo za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste Natura 2000

Zlatovranka

Na društvu smo vložili pobudo, da se zlatovranko uvrsti med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko, kjer je letos zlatovranka gnezdila prvič v Sloveniji po 9 letih.
foto: Michael Tiefenbach

Na Goričkem je v letu 2014 uspešno gnezdil en par zlatovrank, kar pomeni prvo ponovno gnezditev te kritično ogrožene gnezdilke kmetijske kulturne krajine v Sloveniji po 9 letih.

Edino zlatovranki posvečeno območje Natura 2000 Slovenske gorice – doli je bilo s spremenjeno Uredbo o območjih Natura 2000, ki je bila sprejeta v letu 2013, izbrisano, zato smo skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko pozvali Zavod RS za varstvo narave ter ministrstvo, pristojno za okolje, da zlatovranko kot kvalifikacijsko vrsto uvrstijo med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko.

S to pobudo na društvu želimo omogočiti učinkovitejše varstvo te kritično ogrožene vrste in ji ponovno zagotoviti mesto med prioritetnimi vrstami kmetijske kulturne krajine znotraj omrežja varovanih območij Natura 2000 v Sloveniji.

S strani pristojnih institucij pričakujemo hiter, jasen in pozitiven odgovor, hkrati pa smo še vedno mnenja, da je bil izbris Slovenskih goric s seznama območij Natura 2000 neutemeljen.

Dopis na Zavod RS za varstvo narave (pdf)
 

 

Odgovor pristojnih iz dne 13. 10. (za zdaj) žal negativen

Dne 13. 10. 2014 smo prejeli odgovor Zavoda RS za varstvo narave na skupno pobudo Javnega zavoda Krajinski park Goričko in DOPPS za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste na SPA Goričko. Zlatovranka v Sloveniji žal še naprej ostaja brez varstva v okviru omrežja Natura 2000. Zgolj upamo lahko, da bodo »sistemski ukrepi«, ki jih načrtuje ZRSVN, res izboljšali stanje njenega življenjskega okolja do te mere, da se bo njena populacija okrepila.

Odgovor ZRSVN (pdf)

Vrnitev zlatovrank na Goričko in v Slovenijo

Zlatovranka

Odrasla zlatovranka in mladič.
foto: Robi Gjergjek

Po skoraj 10 letih je zlatovranka, že izumrla gnezdilka slovenske kulturne krajine, ponovno gnezdila v eni od gnezdilnic, ki so jih na Goričkem postavili prostovljci DOPPS in zaposleni v Krajinskem parku Goričko. Par zlatovrank je uspešno vzgojil pet mladičkov.

Zlatovranka je v Sloveniji nazadnje uspešno gnezdila leta 2005 na območju Natura 2000 Doli Slovenskih goric. Zadnji par je to območje zapustil po dolgoletnem zmanjševanju populacije teh ptic v Sloveniji, ki je bil med drugim rezultat intenzivnih sprememb kmetijske kulturne krajine tekom dveh desetletij pred tem. Vse do letošnjega leta so se v Sloveniji nato pojavljali zgolj posamezni osebki. Opazili smo tudi poskuse gnezdenja, vendar ptice nikoli niso bile uspešne.

Postavitev prež

Letos so člani pomurske sekcije DOPPS postavili še 15 dodatnih lovilnih prež za zlatovranko.
foto: Gregor Domanjko

Prostovoljci ogroženim pticam priskočili na pomoč

V letu 2013 so naši prostovoljci v pomurski sekciji DOPPS postali posebno pozorni. Na mejno območje Goričkega so namreč z območja Natura 2000 Südoststeirisches Hügelland, kjer gnezdi zadnja in edina populacija zlatovrank v Avstriji, priletele štiri zlatovranke. V zgornji Ledavski dolini, kjer so za zlatovranke še vedno privlačni ekstenzivno rabljeni travniki, so se zadrževale celo poletje.

Gnezdilnica za zlatovranke

Primerno zaščitena gnezdilnica za zlatovranke.
foto: Gregor Domanjko

Z namenom, da tem ogroženim pticam izboljšamo življenjske pogoje na območju Natura 2000 Goričko, so člani sekcije ter zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko v sodelovanju z avstrijskimi kolegi lani in letos na robovih travnikov namestili 40 t. i. lovilnih prež, s katerih zlatovranke zelo rade lovijo. Obenem so se z nekaterimi lastniki travnikov dogovorili, da so travnike pokosili in jih niso več mulčili, letos pozimi pa so namestili še več kot 30 gnezdilnic za zlatovranke.

Velik uspeh – zlatovranka je spet tu!

Skupni ukrepi obeh organizacij so se izkazali za pravilne in uspešne, saj so pripomogli, da je par zlatovrank v eni izmed teh gnezdilnic letos poleti na Goričkem ponovno vzgojil pet mladičkov. Po besedah mag. Michaela Tiefenbacha, verjetno največjega strokovnjaka za varstvo zlatovrank v Avstriji, so to odlični temelji za ponovno vzpostavitev skupne populacije zlatovrank na obmejnem območju obeh držav.

 
Več o gnezdenju zlatovrank v prispevku, objavljenem v reviji Svetu ptic. (pdf)

Ptice Goričkega – nova monografija DOPPS

ptice_gorickega

V novi knjigi so zbrani rezultati več kot 10 let dela DOPPS na območju Goričkega.

Na društvu smo po več kot 10 letih zbiranja podatkov izdali knjigo Ptice Goričkega, ki sta jo napisala Katarina Denac in Primož Kmecl. V njej so zbrani novejši podatki o gnezdilkah Goričkega, ki so po vrstah predstavljene s karto razširjenosti, populacijsko oceno, deležem nacionalne populacije na Goričkem ter varstvenimi statusi. Na poljudni način so opisane tudi metode raziskovanja in rezultati ekološke raziskave na smrdokavri in velikem skoviku, posebno poglavje pa je posvečeno vplivom kmetijstva na biotsko raznovrstnost in naravovarstvenim smernicam.

Ptice kmetijske krajine na Goričkem prebivajo v raznolikih življenjskih okoljih, med katerimi po pomenu zagotovo izstopajo različni travniki in visokodebelni sadovnjaki. Dr. Primož Kmecl, soavtor knjige: “V letu 2012 smo z namenom, da bi določili velikosti populacij gnezdilk in njihovo razširjenost, popisali ptice na 59 dvokilometrskih transektih, enakomerno razporejenih po območju celotnega Krajinskega parka Goričko. Zabeležili smo 84 gnezdilk in 10 negnezdečih vrst (klatežev oziroma selivk). Skupaj s podatki Novega ornitološkega atlasa Slovenije je na Goričkem v obdobju 2001–2014 zanesljivo gnezdilo 111 vrst, 9 vrst pa je bilo možnih gnezdilk.”

Goričko

Goričko je pravi biser ohranjene narave. Populacije ptic kulturne krajine so tukaj v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji še vedno dokaj visoke.
foto: Željko Šalamun

Prve raziskave so ornitologom razkrile navdušujoče rezultate

DOPPS je s prvimi popisi na Goričkem pričel leta 1997, pred tem pa je bilo to območje v ornitološkem pogledu precejšnja neznanka. Prve raziskave, ki so jih na taborih opravili študentje, so bile pravo razkritje, se spominja dr. Damijan Denac, direktor DOPPS: “Na taborih leta 1997 in še leto kasneje smo doživeli razodetje kulturne krajine, o kateri smo lahko le sanjali. Smrdokavre so podnevi pele v vsakem sadovnjaku, ponoči so jih zamenjali veliki skoviki, na peščenih pobočjih so kraljevali hribski škrjanci, vsak meter poljskih poti so nadzirali rumeni strnadi. Neverjetno.”

Goričko je organizacija BirdLife International zaradi njegove velike naravovarstvene vrednosti leta 1999 opredelila kot Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA). Leta 2003 je bilo zavarovano kot krajinski park, leto kasneje pa tudi kot območje Natura 2000. Na osnovi Direktive o habitatih je tu danes varovanih sedem habitatnih tipov in 24 živalskih vrst, na osnovi Direktive o pticah pa še 14 vrst ptic.

To vrhunsko območje ohranjene narave je danes ogroženo

Kot ugotavljajo naši raziskovalci, so gostote nekaterih gnezdilk kmetijskega mozaika na Goričkem v primerjavi s celotno Slovenijo še vedno precej velike. Vendar pa se v primerjavi s stanjem pred desetletjem in pol tudi tukaj že kaže občutno poslabšanje življenjskih razmer. Katarina Denac, soavtorica nove knjige, pojasnjuje: “Primerjava kartiranja habitatnih tipov med letoma 2004 in 2012 pokaže, da je površina travnikov že samo na vzhodu Goričkega upadla za več kot 800 hektarjev. Temu so sledili tudi populacijski upadi nekaterih vrst ptic, ki na travnikih gnezdijo ali pa se tam hranijo. Takšne vrste so na primer hribski škrjanec, smrdokavra, veliki skovik in veliki strnad.”

Veliki skovik

Številčnost velikega skovika je na Goričkem od leta 1997 upadla za več kot 70 %.
foto: Tomaž Mihelič

Prav zaradi velikih upadov številčnosti nekaterih vrst, ki smo jih zabeležili v okviru popisov, smo na DOPPS v okviru projekta Upkač v letih 2012 in 2013 izvedli tudi ekološko raziskavo dveh tipičnih gnezdilk visokodebelnih sadovnjakov, smrdokavre in velikega skovika. S kamerami na gnezdišču smo ugotavljali njuno prehrano, hkrati pa beležili tudi prehranjevalne površine. Poznavanje njune biologije je izjemnega pomena, saj lahko le tako predlagamo učinkovite varstvene ukrepe, ki so nujno potrebni za njuno ohranitev.

Izdaja nove knjige bo v podporo naravovarstvenim prizadevanjem

“Izdaja monografije, v kateri so sedaj pregledno urejeni rezultati našega dela, je zelo pomembna za naša nadaljnja prizadevanja za ohranjanje tega čudovitega območja,” je prepričana Katarina Denac in dodaja: “Zasluge za njeno izdajo imajo tudi številni prostovoljci, ki so sodelovali pri terenskemu delu. Več kot 30 nam jih priskočilo na pomoč pri popisih ptic, nameščanju in pregledovanju gnezdilnic, iskanju gnezd v naravnih duplih, ekološki raziskavi smrdokavre in velikega skovika ter iskanju tehničnih rešitev, kadar se nam je kaj zataknilo. Vsem iskrena hvala!”

Knjiga je bila natisnjena v nakladi 585 izvodov, ki bodo razdeljeni vsem ključnim nacionalnim in lokalnim deležnikom na področju kmetijstva in varstva narave, partnerjem v projektu Upkač, prostovoljcem, ki so sodelovali pri popisih, izbranim domačinom in turističnim kmetijam z Goričkega, osnovnim šolam v Krajinskem parku Goričko ter nekaterim drugim posameznikom.

 
Oglejte si e-verzijo nove knjige.