Prispevajte svoj glas za prepoved svinca v EU! #BanLead

V Evropi vsako leto zaradi zastrupitve s svincem umre milijon ptic. Mnoge ikone ptičjega sveta, kot naprimer labod pevec, orel belorepec in plamenec, poginejo zaradi zaužitja svinčenih šiber iz izstreljenih nabojev. Svinec najprej napade prebavni sistem ptice, ta pa nato počasi in v mukah strada do smrti… to je »dolgo poslavljanje«.

Vendar je svinec edini, od katerega bi se morali posloviti!

Evropska agencija za kemikalije razmišlja o prepovedi uporabe svinčenih nabojev za lov v mokriščih. Odprli so javno spletno posvetovanje na to tematiko, ki bo trajalo do 21. decembra 2017.

PRISPEVAJTE SVOJE MNENJE! DOPPS skupaj z BirdLife Europe and Central Asia poziva vse ljubitelje narave k podpori te prepovedi, ki je smiselna tako za ptice kot tudi za ljudi. S KLIKOM na spodnjo grafiko prejmete več informacij in imate možnost, da vaš glas sliši vsa Evropa.

Evropski dan opazovanja ptic 2017

Te dni bo na milijone ptic selivk zapustilo Evropo in odletelo proti svojim prezimovališčem v Afriki. Na svoji tisoče kilometrov dolgi poti se bodo soočile z mnogimi nevarnostmi. DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 30. septembra in 1. oktobra 2017 izkoristite priložnost in spoznate osupljiv svet ptic tudi v živo!

Letos vas skupaj z 39 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Pripravili bomo informacijske točke in izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Lovu na ptice ni konca

Tudi letos smo se odločili, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic izpostavimo problematiko nepotrebnega ubijanja ptic na območju Sredozemlja. Lov na ptice se odvija predvsem v času spomladanske in jesenske selitve, ko območje prečka največje število ptic. Stanje je zaskrbljujoče tudi za države izven Sredozemlja, kjer se lov v takšni meri ne izvaja. Te države namreč vlagajo velike napore v ohranjanje habitatov, populacije ptic pa si kljub temu ne opomorejo, saj te zdesetkajo lovci v Sredozemlju.

Študija zveze BirdLife International objavljena v letu 2015 je pokazala, da je letno na območju Sredozemlja ubitih 25 milijonov ptic selivk, od tega več kot 2 milijona na območju Balkana. Mnoge partnerske organizacije so si kot prioriteto zadale ustavitev nepotrebnega ubijanja ptic in sedaj je čas, da bolj kot kadarkoli strnemo vrste in odločno rečemo »NE« lovu na ptice selivke! Več o problematiki in o tem, kako lahko pomagate tudi sami izveste TUKAJ.

Spremljajte selitev ptic v živo!

Evropski dan opazovanja ptic je letni dogodek, ki ga sestavlja na stotine aktivnosti, ki jih organizirajo nacionalni partnerji zveze BirdLife International. V preteklem letu je na dogodku sodelovalo 37 organizacij, katere so skupaj organizirale 1,336 dogodkov z več kot 30.000 udeleženci. Skupno število ptic, opaženih na dogodkih je znašalo kar 6,595,007 osebkov!

Letošnji dogodek koordinira slovaški partner SOS/BirdLife Slovakia, ki bo kasneje tudi sprejel in analiziral letošnje podatke.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 30. september:

  • Informativna stojnica v Ljubljani (Osrednja ljubljanska tržnica) – med 8:30 in 12:30
  • Obročkanje ptic v NR Škocjanski zatok (Koper) – med 8. in 12. uro

Nedelja, 1. oktober:

  • Cerkniško jezero s kolesi (Cerknica)zbor ob 9:00 na avtobusni postaji Cerknica
  • Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Ljubljana)zbor ob 9. uri na parkirišču pred kopališčem v Tivoliju
  • Spremljanje selitve ptic na zadrževalniku Medvedce (Pragersko)opazovalna točka na nasipu na severni strani zadrževalnika med 8. in 12. uro
  • Gajševsko jezero (Grabe pri Ljutomeru)zbor v Grabah ob 8:00
  • NR Škocjanski zatok (Koper)opazovalna točka med 10. in 13. uro
  • KP Sečoveljske soline (Sečovlje)zbor na parkirišču pred recepcijo na Fontaniggeah ob 10. uri
  • Park Škocjanske jame (Škocjan) – zbor pred J’kopinovim skednjem ob 8. uri

So kormorani dežurni krivci?

V DOPPS ne pristajamo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov in opozarjamo, da se odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč.

Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Trenutno upravljanje z ribjimi populacijami večinoma izključuje naravne komponente ekosistema, ki so predpogoj za njegovo delovanje, zaskrbljujoče pa je, da so predlagani ukrepi usmerjeni v akcije, ki bodo to stanje še poslabšali. Pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu, ki je med ribičih povzročil kaos, nam jasno pove, da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, zatorej je potreben resen razmislek o prenovi načina upravljanja in izboru upravljavcev, ki bodo znali z rekami upravljati celostno in v dobrobit širše družbe.

Dr. Primož Kmecl, vodja Varstveno ornitološkega sektorja je ob tem poudaril: »V iskanju družbenega konsenza pri vprašanju ribojedih ptic močno pogrešamo strokovne sogovorce na strani ribičev, ki bi bili sposobni argumentiranega dialoga. Stalno smo soočeni z izkrivljanjem resnic o domorodnosti kormorana, o njegovi domnevni množični gnezditvi ter škodljivosti in odvračanjem pozornosti od glavnih problemov ogroženosti rib v Sloveniji, kar seveda sproža močne dvome o sposobnosti in namerah trenutnih upravljalcev z ribami.«

Tudi vodilni slovenski ihtiologi poudarjajo, daj je ključen in najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje rib iz enega porečja v drugega in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo prav trenutni upravljavci voda (Povž in sod. 2015). Med glavne grožnje spadajo še zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda, medtem ko kormoran kot dejavnik ogrožanja ni prepoznan niti pri eni vrsti rib v Sloveniji. Se pa njegova pojavnost križa z ekonomskimi interesi ribičev in ribogojcev, zato je treba govoriti izključno o vplivu na gospodarstvo, ki pa še nikoli ni bil objektivno ocenjen.

Razsežnosti škode na ribjih populacijah in celotnem rečnem ekosistemu, ki so jo s svojim nestrokovnim upravljanjem naredili ribiči, so uničujoče in v velikih primerih nepopravljive. Ogromna sredstva so bila potrebna za reševanje soške postrvi, katere ogroženost leži povsem na plečih ribičev. Enaka usoda je doletela primorsko podust ter saveto, ki velja za izumrlo vrsto zaradi naseljevanja podusti iz črnomorskega porečja zgolj zaradi popestritve ribolova. Problem je še toliko bolj pereč, ker se tovrstna praksa pri upravljanju z ribami še vedno nadaljuje. Eden najbolj razvpitih primerov je naselitev jezerskih zlatovčic v Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku, s čimer so bile osiromašene prvine naše najvrednejše naravne dediščine. Problematika nekontroliranega naseljevanja postrvjega ostriža, ki smo ji trenutno priča, pa je javnosti popolnoma zamolčana, kljub temu da finančne posledice reševanja tovrstne problematike na koncu pogosto nosimo vsi davkoplačevalci.

2017_6_2_kormoran_TomazMihelic

Kormoran (Phalacrocorax carbo)
foto: Tomaž Mihelič

»Za slabo stanje z ribami v slovenskih rekah niso krivi kormorani – odgovornost za to bodo morali prevzeti predvsem upravljavci.«

Sporno je tudi pavšalno navajanje vpliva kormorana na gospodarske učinke ribištva. Avtohtone populacije najbolj izpostavljenih rib je pogosto nemogoče oceniti zaradi masovnega naseljevanja gojenih rib teh vrst, ki so neprilagojene na življenje v reki, hkrati pa se v naravno okolje vnaša različne parazite in patogene, ki vplivajo na naravne populacije. Sposobnost preživetja vloženih rib je ne glede na prisotnost kormorana izredno majhna, zato smo neredko priča masovnim poginom rib, tudi teh, ki naj bi jih redčil kormoran.

V DOPPS zagovarjamo argumentiran dialog in smo v njem vedno pripravljeni konstruktivno sodelovati.

Nikakor pa ne moremo pristati na pavšalne ukrepe, ki so nestrokovni in ne temeljijo na materialni resnici. Poleg tega bodo ti ukrepi povzročili znatno škodo, ker se izvajajo v času zimovanja na manjšinskem ekosistemu rek. Zagotavljanje miru v rečnem ekosistemu v času zimovanja je izjemno pomembno pri varstvu mnogih ogroženih vrst, ki jim je ta ekosistem edino zatočišče, zato opozarjamo na obsežne negativne posledice uvajanja popolnoma neselektivnega ukrepa plašenja in streljanja kormoranov. Takšen pristop je nezakonit in popolnoma nesprejemljivo v sodobni družbi.

Kormoran in ribe, sporočilo za javnost, 6.2.2017 (pdf)