16 skupin, 10 ur, 140 opaženih vrst ptic!

Takšen je izkupiček letošnje Ptičarijade, ki se je 8. oktobra 2016 odvila na območju slovenske Istre. Od 4. ure zjutraj pa vse do 14. ure popoldan se je 80 ornitologov mudilo za pticami vse od Kraškega roba do Sečoveljskih solin. Vas zanima, kdo je bil najuspešnejši in katere vrste smo opazili?

2016_11_10_ptičarijada16_koza_Berta

Tekmovalna vnema je bila velika, še posebno med mladimi.
foto: Luka Poljanec

Tekmovanje se je pričelo že zgodaj (4:00), ko so se najbolj nadebudne skupine pognale v lov za nočno aktivnimi vrstami ptic – sovami. Vse do 6. ure je pod Kraškim robom vladala kar gneča in tekmovalne skupine so imele priložnost dodobra ocenit konkurenco. Okoli 6. ure smo skoraj vsi prisluhnili veliki uharici, tisti zagriženi pa so do takrat že odkljukali lesno sovo, čuka ali malo uharico. Po jutranji mrzlici so se skupine razpršile po tekmovalnem poligonu in vsak je ubral svojo taktiko. V večjem številu smo tekmovalci zbrali šele po zaključku tekmovanja v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, kjer smo primerjali rezultate in fotografije ter se okrepčali ob domači juhi in mineštri.

Letos je bila udeležba na Ptičarijadi izjemna, zato tudi nismo presenečeni nad rezultati. Skupaj je vseh 16 tekmovalnih skupin opazovalo 140 vrst ptic, od teh pa je bilo tudi 99 vrst fotografiranih. Izmed zanimivih opazovanj velja omeniti polarnega slapnika, malega sokola, bledega hudournika, skalnega plezalčka, puščavca in skoraj vse vrste lastovk (mestna, kmečka, breguljka, sklana), katerim se je sedaj že pošteno mudilo na jug. Vse skupine so opazovale izjemno selitev golobov grivarjev, saj so nekatere jate štele krepko preko tisoč osebkov.

2016_11_10_ptičarijada16_opazovaneRezultati Ptičarijade 2016

Sedaj pa vas verjetno že pošteno zanimajo rezultati letošnje Ptičarijade, kaj ne? Skupina z najmanj opazovanimi vrstami je opazila 26 vrst ptic, medtem ko jih je skupina z največ vrstami zbrala kar 103. Prerivanje na vrhu je bilo letos zelo izrazito, saj so bile razlike zelo majhne – med prvimi tremi skupinami je bilo za le 3 vrste razlike! Nekoliko manj napeto je bilo v fotografski kategoriji, kjer je zmagovalna skupina zbrala 76 fotografiranih vrst ptic.

Zmagovalci letošnje Ptičarijade so s 103 opazovanimi vrstami ptic postali Veseli štajerski pubeci, drugo mesto je s 101 opazovano vrsto zasedla skupina Štrudl smo se, tretje mesto pa s 100 zbranimi vrstami skupina Krožek koze Berte.

V fotografski kategoriji je prav tako slovila skupina Veseli štajerski pubeci, ki je uspela fotografirati 76 vrst ptic. Drugo mesto sta si s 61 fotografiranimi vrstami ptic delili skupini Redwings 5 in Jurjevi, tretji so bili Štrudl smo se, ki so zbrali 51 fotografiranih vrst ptic.

Več utrinkov iz letošnje Ptičarijade si lahko ogledate v spodnji galeriji.

Telemetrija sredozemskih vranjekov v Sloveniji

Vranjek

Od oktobra 2012 do konca avgusta 2014 so ornitologi z GPS sledilnimi napravami in barvnimi obročki opremili 29 osebkov sredozemskega vranjeka.
foto: Mirko Kastelic

Zaključili smo s triletnim spremljanjem sredozemskih vranjekov z GPS telemetrijo. Prvi rezultati kažejo, da so te ptice zelo zveste svojim prehranjevalnim območjem, ki jih uporabljajo med letovanjem na slovenskem morju. Podatki o gibanju 21 vranjekov bodo pomembna podlaga pri opredeljevanju novih morskih območij Natura 2000, ki bodo namenjena dolgoročnemu varstvu teh ogroženih ptic.

Strokovnjaki iz DOPPS so s pomočjo GPS telemetrije v okviru evropskega LIFE projekta SIMARINE-NATURA v preteklih treh letih zahtevnega terenskega dela pridobivali podrobne podatke o domačih okoliših sredozemskih vranjekov. Te izmuzljive in skrivnostne ptice v slovenskem morju letujejo od pozne pomladi do pozne jeseni, gnezdijo pa v zimskem času na skalnih obalah in samotnih otokih južnega Jadrana.

GPS telemetrija, ki smo jo v tem projektu prvič v Sloveniji uporabili na pticah, sicer v zadnjih letih postaja vse pogosteje uporabljena metoda v ekoloških raziskavah prostoživečih živali, saj omogoča pridobivanje natančnih podatkov o lokacijah in premikanju sicer težko sledljivih vrst.

Vranjek

Sredozemski vranjek Šime, ki je bil 5. oktobra 2012 ujet pri Izoli, je postal pionir ptičje GPS telemetrije v Sloveniji.
foto: Urša Koce

Trenutno se na območju slovenskega morja nahaja še šest vranjekov z delujočimi oddajniki

Večino vranjekov so z namenom, da jih opremijo z oddajniki, ornitologi ujeli na bojah pri Izoli, ki jih vranjeki uporabljajo kot dnevna počivališča tekom prehranjevanja na morju. Letos so ujeli kar 12 osebkov in jim namestili barvne obročke in oddajnike. Tako so izpolnili načrt, da bomo tekom projekta pridobili podatke z najmanj 20 osebkov.

Pri telemetriji so uporabili GPS sledilne naprave, ki se napajajo preko solarne plošče in v dobrih svetlobnih pogojih omogočajo zajem lokacije vsake pol ure. Prenos podatkov poteka prek GSM omrežja, strokovnjaki pa jih nato spremljajo preko internetnega portala. Naprave so na ptice kot nahrbtnik z naramnicami iz teflonskega traku nameščene trajno.

 

In kdo so bili največji potepuhi?

»Največji potepuh med »našimi« vranjeki je bil gotovo Ilija, ki smo ga ujeli pri Izoli. Sprva se je zadrževal na sredini Tržaškega zaliva, se nato preselil na obrobje delte Soče, ter se kasneje vrnil k nam, v Piranski zaliv. Žal je kot kaže nekaj dni po vrnitvi poginil v bližini Savudrije. Daleč od naše obale zahajata tudi Tartini, ki smo ga ujeli pri Strunjanu, in Bepo, ujet pri Izoli. Oba sta mladostna osebka,« odgovarja varstvena ornitologinja in vodja projekta dr. Urša Koce.

Kot posebnost naj omenimo še vranjeka Anteja, ki so ga kot mladiča v gnezdu na otoku Oruda vzhodno od Lošinja obročkali že hrvaški kolegi. Ante bo spomladi dopolnil pet let in je povsem zadovoljen s turistično ponudbo v Piranskem zalivu, le da ga piranski brancin kot kaže ne zanima, saj se vranjeki prehranjujejo predvsem z gospodarsko manj zanimivimi vrstami rib.

Ornitologe sedaj čakajo analize podatkov in oblikovanje predlogov varstvenih območij za ohranjanje teh ogroženih ptic

»Vranjeki so nam posredovali kopico podatkov, na osnovi katerih bomo lahko določili značilnosti njihovih domačih okolišev. Začetne analize kažejo, da je večina vranjekov zelo zvesta svojim območjem prehranjevanja, ki se tekom sezone in celo med leti ne spreminjajo bistveno,« prva spoznanja razkriva Urša Koce.

 
Po statistični obdelavi podatkov o številčnosti in razširjenosti vranjekov, pridobljenih na terenu v letih 2012–2014, bodo ornitologi lahko identificirali morska Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). Predlog IBA bomo konec oktobra posredovali na BirdLife International, kjer ga bodo pregledali pristojni strokovnjaki in območja nato vključili v uradni IBA inventar. Tako bomo dobili uradno zasnovo in strokovne podlage za pripravo predloga novih morskih območij Natura 2000, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo narave.

Podatki o vseh ujetih vranjekih so dostopni na spletni strani projekta.

 
Več o sredozemskem vranjeku in projektu si lahko ogledate v kratkem dokumentarnem filmu, ki je nastal v okviru projekta.

Obeležili smo Sredozemski dan obale in Mednarodni dan čiščenja obal

Izola

Obalna območja so prostor za razvoj turizma, industrije, ribolova in prometa, a so hkrati tudi izjemno okoljsko občutljiva.
foto: Borut Mozetič

Minuli konec tedna sta potekala dva mednarodna okoljska dneva, namenjena ozaveščanju o izjemnem pomenu in ranljivosti morskih ekosistemov. Dogodkom ob Mednarodnem dnevu čiščenja obal in Sredozemskem dnevu obale se je s svojimi aktivnostmi pridružil tudi DOPPS.

Sredozemski dan obale v Kopru obeležili s posvetom

Namen Sredzemskega dneva obale je krepitev zavesti o pomenu in ogroženosti obale kot naravnega in gospodarskega vira. Poteka vsako leto 25. septembra kot obletnica ratifikacije Protokola o celovitem upravljanju z obalo (ICZM Protokol), ki ga Slovenija leta 2009 ratificirala kot prva sredozemska država.

Slovensko okoljsko ministrstvo je dogodek obeležilo v petek, 19. 9. 2014, z organizacijo posveta v Kopru. Na dogodku so predstavniki različnih državnih institucij predstavili državne okvirje za upravljanje z obalnim in morskim območjem ter programe, ki bodo v novi finančni perspektivi 2014-2020 omogočali financiranje različnih projektov v povezavi z morjem.

Vranjeki

Sredozemski vranjek, ki je razširjen le v Sredozemskem in Črnem morju, je med drugim ogrožen zaradi onesnaževanja morja z nafto in odpadki, izgube življenjskega prostora ter prekomernega ribolova.
foto: Iztok Škornik

Posveta se je udeležila tudi predstavnica DOPPS, dr. Urška Koce, saj se na društvu zavedamo pomena in ranljivosti morskega ekosistema. Osrednje društvene dejavnosti na tem področju trenutno potekajo pod okriljem projekta SIMARINE-NATURA. Projekt je namenjen vzpostavitvi morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) v Sloveniji.

 

Več kot 600.000 prostovoljcev po vsem svetu proti onesnaževanju morja in obal

Že dan kasneje, v soboto 20. 9., pa je na Obali potekala tudi čistilna akcija v okviru mednarodne pobude Čista obala 2014. Skrb za morske organizme in morski ekosistem že 29. leto zapored povezuje prostovoljce z vsega sveta, ki ob Mednarodnem dnevu čiščenja obal sodelujejo na največji prostovoljni čistilni akciji obal morij, rek in jezer na svetu.

Samanta Makovac iz Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, ki je tudi pridruženi upravičenec projekta SIMARINE-NATUARA, je o svojih vtisih z letošnje čistilne akcije povedala: »Kljub slabemu vremenu, je bilo vzdušje na čistilni akciji pozitivno. Zbralo se je veliko prostovoljcev različnih starosti, ki so v škornjih in z dežniki čistili obalo. Po čiščenju smo imeli čas tudi za druženje, za kar so organizatorji dobro poskrbeli. Takšne akcije so vedno dobrodošle in jih seveda v Krajinskem parku Strunjan podpiramo.«

Poleg čiščenja so tovrstne akcije pomembne tudi za zbiranje podatkov o količini in vrstah odpadkov. Zaradi enotnega načina zbiranja in beleženja pa so podatki o odpadkih primerljivi tudi med leti.

Po nekaterih podatkih naj bi zaradi odpadkov letno poginilo med 700.000 in milijonom ptic, tudi v odprtih morjih pa so našli organizme, ki so imeli polne želodce plastike. Ogroženi so predvsem veliki sesalci (kiti, delfini), pa tudi ribe, želve in drugi morski organizmi.