POLETNE PTIČJE NOVICE

Navdušujoč članek Zakaj potrebujemo ptice (bolj kot ptice potrebujejo nas) nam bo razkril, da so ptice kot opraševalci, naravni čistilci, razširjevalci semen, oblikovalci pokrajin, navdihovalci in še mariskaj naši nujno potrebni spremljevalci. V nadaljevanju se sprašujemo Ali je varstvo ptic v intenzivni kmetijski krajini sploh mogoče? Naravovarstvena skrb se stopnjuje v članku Na poti brez vrnitve? Lovrenc Lipej predstavlja plenilce na vrhu prehranjevalne verige, morske pse in skate, ki so izjemno pomembni za analize bioakumulacije in biomagnifikacije strupenih in drugih snovi.

Na počitnice vas tokrat »peljemo« na zanimiv grški otok Kefalonija, želvji raj. Popeljali pa vas bomo tudi v skrvnostni svet bobnarice, naše najbolj skrite čaplje. Med tujo literaturo smo našli prispevek o zvočnih snemalnikih, ki že zelo dobro nadomestujejo terenske popisovalce.

Odličen fotograf in univerzitetni profesor, Tom Turk, nam jemlje dih s svojimi čudovitimi fotografijami ptic. Gotovo zanimivo branje pa vam bo tudi intervju s Tomažem Miheličem, glavnim urednikom Atlas ptic Slovenije in kratek prispevek o slovesni predstavitvi atlasa. Ob praznovanju 40. obletnice DOPPS nam je Iztok Geister predstavil svoj pogled na slovenski razvoj ornitologije in društva. Pozabavali pa se boste ob branju prigod pisarne ob zvonenju ornitofona in temu pripadajočimi zgodbami. Ker se v društvu vedno veliko dogaja, boste deležni kar nekaj strani branja o delavnicah, razvijajočih se projektih, popisih, dogodkih DOPPS …

Uživajte v branju!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Sedem razlogov, zakaj potrebujemo ptice
    • 10: Kefalonija – želvji otok
    • 14: Je varstvo ptic v intenzivni kmetijski krajini mogoče?
    • 18: Na poti brez vrnitve?
    • 21: Človek proti tehnologiji
    • 22: Bobnarica
    • 24: Ali je sobivanje planinskih orlov in vetrnih elektrarn možno?
    • 26: V zraku, na drevesu in v vodi
    • 28: Tomaž Mihelič – srčno med pticami in ljudmi
    • 31: Šest dejstev o navadni čigri
    • 32: Nasveti za opazovanje
    • 34: Ornitofon, skovik in lepotici
    • 35: Slovesnost ob predstavitvi Atlasa ptic Slovenije
    • 38: O motivih ustanovitve društva pred štirimi desetljetji (II. del)
    • 42: Program predavanj, izletov, akcij DOPPS, september 2019
    • 44: Novice

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 01.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Navadna čigra združila mlade iz Slovenije in Hrvaške

    V nedeljo se je na Ptuju zaključil že 31. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki je tokrat prvič združil mlade iz Slovenije in Hrvaške. Tabor je bil organiziran v sklopu čezmejnega Interreg projekta ČIGRA, zato smo se na taboru še posebej posvetili spoznavanju navadne čigre na Ptujskem jezeru.

    Cilj letošnjega tabora je bil spoznavanje življenja navadne čigre ob reki Dravi in drugih ptic, katerih življenjski prostor je bolj ali manj povezan z reko. Tabora se je udeležilo 28 mladih iz Slovenije in Hrvaške, ki so pod vodstvom sedmih mentorjev iz DOPPS in BIOM teden dni raziskovali ptice in njihove življenjske prostore, spoznavali različne metode dela in se ob tem zabavali.

    Opazovanje kolonije navadnih čiger. Foto: Neža Kocjan

    Kje se prehranjujejo čigre?

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja celinska kolonija navadnih čiger v Sloveniji, ki je v letošnjem letu štela približno 100 parov. Mladi ornitologi so imeli priložnost opazovati dogajanje na koloniji, katero si čigre delijo z rečnimi in črnoglavimi galebi. Ob tem so izvedeli več o ekologiji vrste in razlogih za varstvene ukrepe, ki jih na Ptujskem jezeru izvajamo. Vse skupine smo se še posebej posvetile raziskovanju prehranjevališč navadne čigre. Razporedili smo se okoli jezera in beležili prelete ter obnašanje navadnih čiger (lovi, leti z plenom ali brez…). Na jezeru je nekaj čiger lovilo v plitvejših delih ob severnem in južnem nasipu, največ čiger pa se je po hrano odpravilo v staro strugo reke Drave proti Mariboru ali Ormožu. Nekaj čiger je ribice lovilo tudi na sotočju kanala in stare struge pri Ptuju. Poznavanje prehranjevališč navadnih čiger je zelo pomembno za dolgoročno varstvo vrste, saj tako kot primerna gnezdišča tudi količina razpoložljive hrane vpliva na velikost populacije.

    Rjavih srakoperjev vse manj

    Šturmovci so bili v preteklosti (pred zajezitvijo Drave v Markovcih) velik otok sredi Drave, kjer so okoliški kmetje pasli živino. Danes se je njihova podoba precej spremenila, gozdove in pašnike so nadomestila polja, preostali travniki pa se zaraščajo. Z mladimi smo se odločili prešteti vse rjave srakoperje na ploskvah, katerih jih bolj ali manj redno popisujemo že od leta 1992. Prešteli smo le 8 parov, kar je rekordno malo in v primerjavi z letom 1992, ko so jih našteli 172, katastrofalno.

    Osvežitev, okrepčilo in počitek med veslanjem po Dravi.
    Foto: Neža Kocjan

    Ptice stare struge reke Drave

    Veliko časa na taboru smo namenili tudi pticam, ki gnezdijo ali se prehranjujejo v stari, ohranjani strugi reke Drave. Takšne Drave v Sloveniji več ne moramo najti, zato smo se podali preko meje in se z rafti spustili po Hrvaškem delu Drave od Donje Dubrave do Legrada, kjer v Dravo priteče reka Mura. Med spustom smo imeli priložnost opazovati tipične prebivalce ohranjenih rek, kot so črna štorklja, belorepec, mali martinec, mali deževnik, breguljka in navadna čigra.

    Naravni rezervat ob reki Dravi

    V soboto popoldan smo se odpeljali v Slovenske gorice, kjer smo si ogledali kolonijo čebelarjev, presenetila pa nas je tudi smrdokavra. Dan smo zaključili z opazovanjem ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune in piknikom ob ognju. Piknik so si seveda priredili tudi lokalni komarji, ki so nam tokrat dobesedno pili kri. Ko se je zmračilo smo oboji zaključili s piknikom in se odpravili v bližnji gozd, kjer sta nam Monika in Jasmina iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev povedali več o teh nočnih letečih sesalcih. Eden se je tudi ulovil v mrežo in strokovnjakinji sta ga določili za Nathusijevega netopirja, kar je zelo zanimiva in redka najdba! Navdušenja mladih ob izkušnji seveda ne rabim posebej opisovati.

    Kaj pa zanimivosti?

    Seveda se na vsakem taboru nabere lepa mera zanimivih opazovanj. Nekatera popolnoma po naključju, druga pa nekoliko bolj načrtovano in z nekaj sreče. Na vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja (zadrževalnik Medvedce, Rački ribniki, Požeg in Podvinci) smo med drugim opazovali kostanjevke in konopnice ter družino črnih labodov, ki pa najverjetneje niso prileteli na počitnice iz Avstralije, temveč jih je nekdo spustil v naravo »za okras«. Zvečer smo se odpravili iskati pegasto sovo, kar se je izkazalo za zelo optimistično potezo. Pegaste sove seveda nismo zabeležili, smo pa nekaj parov malih uharic in tri pare čukov.

    Mladi vadili javno nastopanje

    Mladi ornitologi so ob pomoči mentorjev pripravili program in plakate s predstavitvijo dela na taboru. Slednje so v nedeljo, 7. julija ob 14. uri na OŠ Breg predstavili vsem zbranim, med katerimi sta bila tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek in ravnatelj OŠ Breg, gospod Milan Fakin. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prisluhniti mladim raziskovalcem.

    “Organizacija tabora je velik zalogaj, seveda pa je njegova izvedba odvisna od pomoči mnogih dobrih ljudi. Na tem mestu bi se za gostoljubje rad zahvalil ravnatelju OŠ Breg, gospodu Milanu Fakinu in kuharici ter kuharju, ki sta lepo skrbela za nas. Zahvalil bi se tudi županji MO Ptuj, gospe Nuški Gajšek, ki je z obiskom pozdravila mlade in prisluhnila njihovem delu. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam zaupali mlade in jim omogočili nepozabno izkušnjo. Na koncu bi se zahvalil še vsem sodelavcem iz pisarne, posebej pa mentorjem, ki so nase prevzeli veliko odgovornost, hkrati pa so mnogim mladim za navdih in vzor. Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto, kaj ne?” je ob zaključku tabora povedal Tilen Basle, vodja tabora.

     

     

    Na Ptujskem jezeru gnezdilo več kot tisoč parov ptic

    Ptujsko jezero je skozi vso leto eno najpomembnejših mokrišč za ptice v državi. Letošnjo pomlad je na otokih, ki jih vzdržujejo številni prostovoljci, gnezdilo izjemno veliko število ptic.

    Uspešno leto za kolonijske gnezdilke

    Del kolonije na enem izmed dveh prodnatih otokov.

    Na otokih in drugih strukturah Ptujskega jezera gnezdi mešana kolonija rečnih in črnoglavih galebov ter navadnih čiger. Pomembnost varstva kolonije so člani DOPPS prepoznali že leta 1980, ko so izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti na takrat edinem Malem otoku. Od takrat so bili zgrajeni trije novi gnezditveni otoki, ptice pa so za gnezdenje pričele uporabljati tudi podstavka daljnovodnih stebrov. Število ptic je zaradi novih pridobitev in boljšega upravljana pričelo naraščati, v letu 2006 pa je na Novem otoku pričel gnezditi tudi črnoglavi galeb, nova gnezdilka za Ptujsko jezero.

    Poseben porast kolonijskih gnezdilk smo zabeležili po letu 2015, ko sta bila na jezeru zgrajena dva velika prodnata otoka. Letošnje leto je kolonija na Ptujskem jezeru štela 988 parov rečnih galebov, 26 parov črnoglavih galebov in 218 parov navadnih čiger. Takšnih števil nismo zabeležili še nikdar prej! Števila bi najverjetneje bila še nekoliko višja, saj je v mesecu aprilu iz še vedno neznanega vzroka poginilo približno 200 rečnih galebov.

    Nove raziskave za učinkovitejše varstvo

    Kljub rezultatom, ki kažejo na uspešno upravljanje z gnezdišči na Ptujskem jezeru, pa je za dolgoročno in uspešno varstvo kolonijskih ptic potrebno izvedeti več o njihovih navadah in stanju v koloniji. Z letošnjim letom smo se v okviru projekta ČIGRA osredotočili na varstvo navadne čigre, saj kolonija na Ptujskem jezeru predstavlja našo celotno celinsko populacijo te vrste. Z raziskavami bomo poskušali ugotoviti lovna območja navadnih čiger, spremljati njihovo selitev v Afriko, z dodatnimi genskimi analizami pa ugotoviti, kateri populaciji pripadajo naše čigre.

    Navadna čigra z nameščenim oddajnkom in prvi rezultati spremljanja njene dnevne aktivnosti. Foto: Matej Gamser

    Brez podpornikov in prostovoljcev ne gre

    Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prostovoljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letu 2017 se je akcije udeležilo 35 prostovoljcev, ki so v šestih urah z otokov odstranili vso zarast. S tem so v letu 2018 omogočili gnezdenje rekordnemu številu kolonijskih gnezdilk.

    Letos bomo akcijo izvedli v nedeljo, 23. septembra 2018 (akcija je zaradi napovedi slabega vremena prestavljena iz sobote). Zbrali se bomo ob 9. uri ob Ptujskem jezeru. Lepo vabljeni vsi, ki ste s svojim delom pripravljeni pomagati pticam na Ptujskem jezeru. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo sodelovanje potrdite na naslov tilen.basle@dopps.si ali na 051 636 224. Točno zborno mesto in podrobnejša navodila bomo prijavljenim sporočili nekaj dni pred akcijo. Akcijo bomo izvedli v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

       

    Dan odprtih vrat kolonije čiger

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

     

    V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

     

    Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

    Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

    Zakaj navadna čigra?
    Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

    Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

    Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

    Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

    Z gasilsko vajo vznemirjali in ogrožali kolonijo ogroženih ptic

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina kolonija rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus) v Sloveniji, hkrati pa tudi edina kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) v kontinentalnem delu države. Za vzdrževanje populacij obeh vrst je potrebno redno naravovarstveno upravljanje otokov, ki ga izvajajo prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

    V soboto, 19. maja 2018 je bilo Ptujsko jezero uporabljeno kot poligon demonstracije gašenja s helikopterjem iz zraka. Aktivnost je potekala nad in v bližini gnezditvenih otokov kolonije rečnih galebov in navadne čigre. Jezero sta nizko preletavala letalo in helikopter, ki je med otoki zajemal vodo, katero je nato nekajkrat razpršil v bližini in po gnezditvenih otokih.

    Predstavitev gašenja v sklopu srečanja Gasilske zveze Slovenije na Ptujskem jezeru, 19.5.2018 je bila v nasprotju z določili Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS 96/2004). Ocenjujemo, da se je zaradi prikaza gašenja in aktivnosti helikopterja ter letala na Ptujskem jezeru bistveno povečal negativni vpliv na kvalifikacijske vrsti ptic območja SPA Drava, ki tukaj gnezdita kolonijsko; rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus), navadna čigra (Sterna hirundo).

    Območje Ptujskega jezera spada med posebna varstvena območja Natura 2000, hkrati pa je desna stran jezera zaradi gnezditvenih kolonij prej omenjenih vrst razglašena za varstveno cono C, kjer velja poseben varstven režim. Na društvu se sprašujemo, zakaj je helikopter izven kriznih razmer uporabljal desno stran jezera in s tem vznemirjal in ogrožal gnezdeče ptice in če, kdo in na podlagi katerih argumentov je izdal dovoljenje za takšno vajo?

    Kolonija ptic na otokih Ptujskega jezera je v tem trenutku sredi gnezditvene sezone, izlegli so se prvi mladiči rečnih galebov in navadnih čiger. Ob rednem vsakoletnem naravovarstvenem upravljanju, se letos na otoku vršijo tudi raziskave gnezditvene uspešnosti in prehranjevalnih navad ciljnih vrst v okviru mednarodnega projekta. Rezultati raziskav bodo povečali naše znanje o vrstah, kar bo v prihodnje pripomoglo k uspešnejšem varovanju. Motnje, ki smo jim bili priča v soboto, negativno vplivajo tudi na raziskovalno in projektno delo in ga lahko celo povsem onemogočijo.

    Stanje in morebitne posledice sobotnega dogodka bomo s terenskim obiskom kolonije preverili v prihodnjih dneh.

    DOPPS je o primeru obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor.

    Otoki na Ptujskem jezeru pripravljeni na novo gnezditveno sezono

    V nedeljo, 27. septembra 2015 smo na otokih Ptujskega jezera izvedli prostovoljno delovno akcijo, katere namen je bil otoke očistiti zarasti in jih tako pripraviti na novo gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Otoki so pomembno in tudi zadnje redno gnezdišče celinske populacije navadne čigre v Sloveniji, kot tudi pomembno gnezdišče za rečnega galeba in številne vrste rac.

    2015_10_13_akcija_ptuj_malca_evahorvat

    Zaslužena malica po opravljenem delu.
    foto: Eva Horvat

    Akcije se je udeležilo 23 prostovoljcev, ki so v dobrih 5 urah dela otoke »slekli«. Na »Novem otoku« so s pomočjo strižne kosilnice pokosili in iz otoka odstranili vso visoko in gosto rastlinje, medtem pa so na preostalih treh otokih s puljenjem odstranili vso vegetacijo, ki je v celoti ali delno pričela zaraščati golo prodnato površino. Letos so tako v okviru akcije tudi prvič očistili dva nova, prodnata otoka, ki bila ustvarjena v letu 2014 in sta v letošnjem letu že gostila prve pernate gnezdilke. Skupaj so prostovoljci za gnezdenje pripravili 3.000m2 površin.

    Otoki so sedaj pripravljeni za naše goste, navadne čigre, rečne galebe in ostale pernate prebivalce. Posebna zahvala gre vsem udeležencem akcije, prostovoljcem, brez katerih takšno upravljanje z otoki ne bi bilo mogoče.

    Akcija je potekala v okviru projekta LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882.

    Reka Drava: darilo narave za vse generacije

    V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

    Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

    Na Ptujskem jezeru prostovoljci ohranjajo navadno čigro in rečnega galeba

    V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov.

    Prostovoljci

    Na letošnji delovni akciji na Ptujskem otoku je sodelovalo 14 prostovoljcev.
    foto: Vesna Pirnat

    Košnjo so opravili s strižno BCS kosilnico, ki so jo posebej za ta namen prepeljali s čolnom na otok. Dr. Damijan Denac, pobudnik in dolgoletni organizator, pojasnjuje pomen delovne akcije: “Brez redne košnje bi se otok prekomerno zarasel in postal za gnezdenje obeh vrst neprimeren že v enem letu. Z rednim upravljanjem tako skrbimo za populaciji obeh ogroženih vrst. Rezultati našega truda so navdušujoči in nas vedno spodbudijo, da vztrajamo naprej – tudi letos je tako na Ptujskem jezeru gnezdilo 72 parov navadnih čiger in 595 parov rečnih galebov.

    Udeleženci delovne akcije so opravili tudi ogled t.i. Malega otoka, ki je bil na pobudo društva pred nedavnim očiščen v okviru ekološke sanacije Ptujskega jezera. Z otoka so bile odstranjene tujerodne rastline, vrhnji sloj pa prekrit s finim prodom. Na tem otoku so tako ponovno nastale idealne razmere za gnezdenje navadne čigre, po tihem pa upamo celo na vrnitev na Dravi leta 1979 izumrle male čigre.

     
    Ornitološka zanimivost delovnega dne je bila v duhu akcije – 7(!) kaspijskih čiger se je kar dolgo zadržalo na jezeru.

    Nova otoka za navadne čigre

    Nov gnezditveni otok

    Eden od novih gnezditvenih otokov na Ptujskem jezeru.
    foto: Damijan Denac

    Na Ptujskem jezeru sta narejena dva nova otoka za navadne čigre. Vsak od njiju meri 1000 m2. Prekrita sta s plastjo proda in po eni dolžini plitva, kar je pomembno za čigre med gnezdenjem.

    Investitor (Dravske elektrarne Maribor), izvajalec (FIRA), projektant (Vodnogospodarski biro Maribor), predstavnik ribiške družine in nosilec ideje (DOPPS) smo opravili ogled izvedenih del 3. 9. 2014 in ocenili, da sta otoka izdelana v skladu z načrti ter sta primerno gnezdišče za navadne čigre.

    Pred desetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre na Dravi kritično. Za ohranitev oziroma rešitev te močno ogrožene vrste je bil leta 2004 na Ptujskem jezeru izdelan večji gnezditveni otok. Na pobudo DOPPS so ga zgradile Dravske elektrarne Maribor (DEM). Na tem otoku danes gnezdi okoli 30 parov čiger in prek 500 parov rečnih galebov, prvič v Sloveniji pa sta gnezdila tudi črnoglavi galeb in tatarska žvižgavkam, kar daje otoku velik naravovarstveni pomen.

    2014_09_10_nova_otoka_foto_aleksander_kozina

    Pred postavitvijo prvega otoka na Ptujskem jezeru leta 2004 je bilo stanje za navadno čigor na Dravi kritično.
    foto: Aleksander Kozina

    Z leti se je izkazalo, da za dolgoročno ohranitev populacije navadne čigre potrebujemo dodatna, kvalitetnejša gnezdišča. Zato sta bila na Ptujskem jezeru letos s strani DEM zgrajena dva nova gnezditvena otoka. Izdelana sta iz mulja in v nasprotju z otokom iz leta 2004 prekrita s prodom.

    Že sedaj se ljudje na desnem nasipu jezera množično ustavljajo in občudujejo oblak belih ptic nad obstoječo kolonijo. Z novima otokoma bo ta atrakcija še veliko večja. Tu bo postavljena ornitološka opazovalnica s pogledom na otoka in kolonijo čiger. Tako bo moč nekaj korakov iz središča mesta ogledu zgodovinskih in kulturnih znamenitosti dodati še veliko naravoslovno zanimivost.

    Nestrpno pričakujemo naslednjo gnezditveno sezono – zdaj verjetno tudi čigre!

     
    Več fotografij na spletni strani projekta LIVEDRAVA.