Bo letos pri nas prezimovalo rekordno število belih štorkelj?

Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot bele štorklje. V zadnjih letih opažamo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar smo opazili tudi v Sloveniji.

Število prezimujočih belih štorkelj v Sloveniji med letoma 1999 in 2019.

Prezimovanje bele štorklje v Sloveniji

Po znanih podatkih je bila bela štorklja pozimi prvič registrirana v Tišini pri Ptuju, kjer je bil leta 1973 opažen en osebek. Od takrat so bila opažanja prezimujočih štorkelj vse pogostejša in vsa so bila v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Od leta 1999, od kar na DOPPS-u izvajamo vsakoletni popis bele štorklje v Sloveniji, do leta 2019, je v Sloveniji prezimovalo 77 osebkov.

Največ jih je prezimovalo v zimi 2014/2015, ko smo zabeležili 10 prezimujočih belih štorkelj.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Letos smo izvedeli že za pet prezimujočih belih štorkelj!

Zadnje dni dobivamo vse več informacij o opažanjih bele štorklje. Izvedeli smo že, da prezimuje v Račah, Stražgonjci, Sestržah, Ivančni Gorici in Slovenj Gradcu.

Prosimo vas, da nam opažanja prezimujočih belih štorkelj sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo, kako dolgo je štorklja na območju prisotna (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje) in kje se prehranjuje. Veseli bomo tudi kakšne fotografije.

Podatki o prezimovanju belih štorkelj so zelo pomembni za spremljanje sprememb v vedenju vrste, ki so posledice globalnih podnebnih sprememb.


POGOSTA VPRAŠANJA

Prezimujoča bela štorklja. Foto: Gregor Bernard.

Bo bele štorklje pozimi zeblo?

Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur,  selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.

Bodo pozimi lačne?

Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Nekoliko več težav pa lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja. V tem primeru se lahko zgodi, da stradajo.

Kje spijo?

Za bele štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog.

Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da prenočujejo drugje. Brez problema prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.


V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?

Beli štorklji poiščemo pomoč, če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana.

Pozimi se včasih zgodi, da so preganjane s strani psov. Rade se pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice, zato so v tem času izpostavljene tudi nevarnosti trkov.

Če opazite obnemoglo ali poškodovano štorkljo pokličite na tel. številko 031 439 051 (DOPPS Ornitofon), da ji lahko priskrbimo ustrezno strokovno pomoč.

Kakšno je preživetje prezimujočih belih štorkelj?

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.


Viri

BRAČKO, F. (2016).
Ringing of White Storks Ciconia ciconia in NE Slovenia during the 1984–2013 period.
Acrocephalus, 37(170/171), 159–170.

FLACK, A., FIEDLER, W., BLAS, J., POKROVSKY, I., KAATZ, M., MITROPOLSKY, M., AGHABABYAN, K., FAKRIADIS, I., MAKRIGIANNI, E., JERZAK, L., AZAFZAF, H., FELTRUP-AZAFZAF, C., ROTICS, S., MOKOTJOMELA, T. M., NATHAN, R., & WIKELSKI, M. (2016).
Costs of migratory decisions: A comparison across eight white stork populations.
Science Advances, 2(1), 1–7.

GILBERT, N. I., CORREIA, R. A., SILVA, J. P., PACHECO, C., CATRY, I., ATKINSON, P. W., GILL, J. A., & ALDINA, A. M. (2016).
Are white storks addicted to junk food? Impacts of landfill use on the movement and behaviour of resident white storks (Ciconia ciconia) from a partially migratory population.
Movement Ecology, 4(7), 1–13.

MARTÍN, B., ONRUBIA, A., DE LA CRUZ, A., & FERRER, M. (2016).
Trends of autumn countsat Iberian migration bottlenecks as a tool for monitoring continental populations of soaring birds in Europe.
Biodiversity and Conservation, 25(2), 295–309.

ROTICS, S., TURJEMAN, S., KAATZ, M., RESHEFF, Y. S., ZURELL, D., SAPIR, N., EGGERS, U., FIEDLER, W., FLACK, A., JELTSCH, F., WIKELSKI, M., & NATHAN, R. (2017).
Wintering in Europe instead of Africa enhances juvenile survival in a long-distance migrant.
Animal Behaviour, 126, 79–88.

SOVINC, A. (1994).
Zimski ornitološki atlas Slovenije.
Tehniška založba Slovenije.

VREZEC, A., TOME, D., & DENAC, D. (2006).
Migration and exceptional migratory phenomena with birds.
Ujma, 20, 125–136.

Sprememba številke Ornitofona

Ornitofon smo na društvu ustanovili z željo, da lahko ljudem nudimo strokovno pomoč ter pomagamo pticam v stiski. Sami neposredno ali s svetovanjem rešujemo številne primere, s katerimi se vsakodnevno srečujejo ljudje, ki se obračajo na nas – od poškodovanih ptic in najdenih mladičev do primerov suma krivolova. Zaradi povečanega obsega terenskega dela nas velikokrat ni v pisarni, da bi lahko odgovarjali na vprašanja in nudili pomoč in nasvete. Ker še vedno želimo biti na voljo smo vzpostavili novo številko na kateri bomo odslej na voljo.

Za vprašanja in pomoč smo vam sedaj na voljo vsak delovnik med 9.00 do 17.00 na telefonski številki 031 439 051.

V Slovenija to zimo spet gostimo 2 milijonsko jato pinož

Jata pinož Foto: Tomaž Mihelič

V Sloveniji smo po 10 letih spet priča veličastnim prizorom zbiranja več kot dvomilijonske jate pinož – ptic severnih krajev. Gre za izjemen dogodek, ki se zgodi enkrat do dvakrat na desetletje.

V zadnjih dveh tednih smo na društveni Ornitofon dobili več klicev prebivalcev Zasavja o pojavljanju velikega števila ptic, ki še posebno v jutranjem in pozno popoldanskem času s svojim preletom zatemnijo nebo. Po pogovoru s klicatelji in ogledu fotografij ter video materiala, smo ugotovili, da gre za ogromno, več kot milijonsko jato pinož. Gre za izjemen dogodek, ki se zgodi enkrat do dvakrat na desetletje.

Kot pravi Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog DOPPS: ”Ko smo prejeli prve klice na društvo, smo zelo težko verjeli, da je to sploh možno, kasneje pa spoznali, da gre ob specifičnih vremenskih razmerah in obrodu bukve za izjemno redke, a ponavljajoče dogodke.

Pinoža (Fringilla montifringilla) Foto: Alen Ploj

Pinoža (Fringilla montifringilla) je ptica severnih krajev, pri nas je redna zimska gostja, ki se lahko pozimi pojavi v precej velikem številu. Naravna zimska prehrana je sestavljena predvsem iz semen, bogatih z maščobami, od katerih ima pinoža daleč najrajši bukov žir.

Da se v Sloveniji pojavi v tako velikih jatah morajo biti izpolnjeni določeni pogoji kot so, bogat obrod žira v bukovih gozdovih, ter da je ta zelo dostopen, prav tako pa v gozdovih ne sme biti snega. Invazije ptic so selitve posebne oblike, pojavu katerega po navadi botrujejo tudi specifične vremenske značilnosti kot so oster mraz in sneg na severu ter jugu, kar ptice zadrži na določenem območju.

V letošnji zimi lahko rečemo, da imamo invazijo večjega obsega, ki smo jo v Sloveniji nazadnje imeli v zimi 2004/2005 na območju Bohorja ter v zimi leta 2008/2009, ko se je na skupnem prenočišču na območju Trnovskega gozda zbrala jata okoli dveh milijonov ptic. Za jate je značilno, da prenočujejo skupinsko na nekem predelu gozda in zjutraj zapustijo prenočišče kot ogromna reka ptic. Ravno zaradi te specifične lastnosti smo lahko v zimi 2004/2005 ocenili velikost jate na dva milijona osebkov.

Najverjetneje se letošnja jata še vedno skupaj zadržuje nekje v okolici gozdov v Zasavju, ker ni opaziti razkropljenih pinož po celotni Sloveniji, kot se je to zgodilo v zimi 2004/2005.
Vse, ki bi to izjemno veliko jato pinož opazili naprošamo če nam podatke o pojavljanju sporočijo na društveni Ornitofon 041/ 712 – 796 ali mail dopps@dopps.si.

Sporočilo za javnost – invazija pinož, 10.1.2019 (pdf)