Stališče BirdLife do podnebnih sprememb

Na DOPPS smo pripravili slovenski prevod Stališča organizacije BirdLife International do podnebnih sprememb. Stališče vsebuje niz podpornih vsebinskih ugotovitev, ki ga postavljajo v okvir varstva ptic in narave, in ključna sporočila za snovanje politik, ki jih BirdLife zagovarja v boju proti podnebnim spremembam. Želimo si, da bo ta dokument prispeval k bolje informirani in strokovno podprti razpravi na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter njihovih vplivov na doseganje naravovarstvenih ciljev v Sloveniji.

Znanstveni dokazi so jasni: podnebne spremembe se dogajajo, za kar so večinoma krive človeške aktivnosti. Za človeštvo in biotsko pestrost so zato veliko tveganje in zahtevajo takojšen globalni odziv. Vemo, da bodo spremembe biotske pestrosti zaradi spreminjanja podnebja ogromne in daljnosežne tako v smislu hitrosti kot tudi prostorske razsežnosti.

Biotska pestrost in človeštvo sta tesno povezana

Ohranjanje omrežja Mednarodno pomembnih območij (IBA) in drugih življenjskih okolij ima pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in pomaga ljudem pri prilagajanju posledicam le-teh. Stabilni ekosistemi uravnavajo pretok ogljika in so lahko stroškovno učinkovit obrambni sistem pred različnimi podnebnimi nevarnostmi, kot so erozija, poplave in suše. Prav tako zagotavljajo hrano, gorivo, čisto vodo in zdravila – vire, ki lokalnim skupnostim omogočajo, da se postavijo po robu okoljskim nesrečam, jih obvladajo in si po njih opomorejo.

Ključna sporočila

V boju proti podnebnim spremembam je treba po vsem svetu povečati naložbe v učinkovito rabo energije in nizkoogljično oskrbo z energijo, zlasti s trajnostno rabo obnovljivih virov energije. Emisije, ki nastanejo pri rabi tal (npr. v kmetijstvu, gozdarstvu in urbanizaciji), je treba zmanjšati, ekosisteme kot ponore ogljika pa obnoviti in ohranjati.

Problem je, da slabo načrtovani ali izpeljani ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb (npr. pogozdovanje in uporaba obnovljivih virov energije) in za zmanjševanje njihovih posledic (npr. protipoplavni nasipi in namakalni sistemi) pomenijo nove grožnje in pritiske na ptice in njihova bivališča.

Današnja prizadevanja za zmanjšanje obstoječih pritiskov na naravo, krepitev odpornosti omrežja IBA in povečanje povezljivosti ekosistemov bodo vrstam in ekosistemom pomagala pri prilagajanju podnebnim spremembam v prihodnosti.

Razstava Glasniki – kaj nam o grožnji podnebnih sprememb pripovedujejo ptice

Včeraj smo na Krakovskem nasipu v Ljubljani odprli fotografsko razstavo z naslovom »Glasniki – kaj nam o grožnji podnebnih sprememb pripovedujejo ptice«. Dogodka se je z nagovorom udeležil tudi veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent R. Hartley. Razstava bo na ogled do 19. septembra.

Razstava na 22 panojih s konkrektnimi primeri ptic in projektov predstavlja rezultate poročila organizacij BirdLife International in National Audubon Society, v katerem so zbrani izsledki 68 znanstvenih raziskav iz vsega sveta. Ptice so kot najbolj raziskana skupina živali že dolgo pomembni glasniki stanja in sprememb v naravnem okolju. Zadnje raziskave kažejo, da podnebne spremembe že sedaj vplivajo na ptice in ekosisteme, njihove posledice pa se bodo z nadaljnim segrevanjem še povečale.

Tanja Šumrada, urednica razstave: »Po vsem svetu lahko v zgodbah ptic opazujemo posledice sprememb podnebja. Razširjenost številnih vrst se je tako v zadnjih desetletjih pomaknila bližje k zemeljskim polom ali na večje nadmorske višine. Nekatere vrste gnezdijo bolj zgodaj, kar ni več usklajeno z obdobji optimalne razpoložljivosti hrane. Predvsem pa te spremembe še stopnjujejo negativne vplive že obstoječih naravovarstvenih groženj, kot je izginjanje primernih bivališč zaradi različnih človeških aktivnosti.«

Slabo načrtovani in izvedeni ukrepi za naravo pomenijo še večjo škodo, zato je zelo pomembno skrbno načrtovanje. Z ukrepi, ki temeljijo na ohranjanju ekosistemov, pa lahko po drugi strani pomagamo tako ljudem kot naravi, saj smo od nje odvisni vsi. K sreči uspešni projekti kažejo, da še obstaja upanje.

Damijan Denac, direktor DOPPS: »V preteklosti se je o varstvu narave in varstvu okolja, torej tudi borbi proti klimatskim spremembam, v glavnem govorilo ločeno. Danes vemo, da so zavarovana območja in naravni ekosistemi pomembno orodje globalnega odziva na klimatske spremembe. Med temi območji so še posebej pomembna mokrišča, ki kot ponori ogljikovega dioksida zmanjšujejo količino toplogrednih plinov. Z Ormoškimi lagunami, naravnim rezervatom, ki ga je DOPPS uspel ustanoviti v zadnjem času, bomo denimo iz ozračja letno izločili 70 ton CO2. Prav tako čez številne ekosistemske usluge takšna območja zmanjšujejo vplive ekstremnih pojavov, ki spremljajo klimatske spremembe, kar človeku vsekakor koristi.«

Razstava poteka v okviru projekta »The Messengers – What birds tell us about climate change«, ki ga podpira Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.

Brent R. Hartley, veleposlanik ZDA v Sloveniji: »V Sloveniji sedaj živim že več kot dve leti in preprosto ne morem nehati govoriti o naravnih lepotah te države. Naša ambasada si aktivno prizadeva za krepitev vezi med Slovenijo in ZDA na področju okoljskih tem, zato smo ponosni, da smo lahko podprli DOPPS pri promociji tega projekta v Sloveniji. Upam, da bo ta razstava, ki uporablja edinstveno lepoto ptic za spodbujanje razprave o okoljskih izzivih, služila kot navdih za vse nas, kako smo do sedaj in kako lahko tudi v prihodnosti zaščitimo naše naravno okolje.«

Več informacij:
Tanja Šumrada, DOPPS, 041 974 242, sumrada.tanja@gmail.com
Mateja Juric, Veleposlaništvo ZDA, 040 514 949, juricm@state.gov

Bodo podnebne spremembe zadale usodni udarec svetovno ogroženim vrstam?

Nova raziskava je pokazala, da podnebne spremembe negativno vplivajo že na polovico ogroženih kopenskih sesalcev in četrtino ptic. Ali to nakazuje na prelomno točko?

2017_20_2_herd_of_elephants

Skepticizem podnebnih sprememb je v nekaterih političnih krogih morda v porastu, vendar si ob problematiki ne gre zatiskati oči. Še posebno, če si žival (ali človek), ki živi v podnebno najbolj občutljivih ekosistemih na svetu.

Glasniki, poročilo zveze BirdLife International iz leta 2015 razkriva kakšne so posledice spreminjajočega podnebja za naš naravni svet. Razširjenost sesalcev in ptic po vsem svetu se postopoma premika proti polu, nekateri iščejo nov dom v višjih legah ali pa se njihova razširjenost in število krči. Slednje je posledica segrevanja planeta, ki vznemirja skrbno uravnana ravnovesja habitatov od katerih smo vsi odvisni. Premiki razširjenost imajo posledično velike razsežnosti, kot so motnje v prehranski verigi, selitvenih vzorcih in mnogo več.

Sedaj je nadaljnja raziskava prvič pokazala razsežnosti vpliva podnebnih sprememb na že ogrožene vrste. Rezultati so za prihodnost biodiverzitete na našem planetu zaskrbljujoči!

2017_20_2_keel_billed_toucan_belize

Tukani in druge tradicionalno nižinske vrste ptic na Kostariki, kot posledica podnebnih sprememb danes prebivajo na višinah do 1.500 metrov nad morjem.
Foto: Thomas Shahan

Podnebne spremembe predstavljajo dodaten pritisk na svetovno najbolj ogrožene vrste in tega se pogosto ne zavedamo. Modeliranje nakazuje negativen vpliv za skoraj polovico (47%) vseh globalno ogroženih kopenskih sesalcev in približno četrtino (23,1%) globalno ogroženih ptic. Mnoge izmed teh vrst so že sedaj na robu izumrtja in brez ukrepanja se lahko dodaten pritisk izkaže za prelomno točko.

»To je prva ocena števila ogroženih vrst, na katere imajo podnebne spremembe velik negativen vpliv« je povedal Dr. Stuart Butchart iz BirdLife International in soavtor članka. »Rezultati so alarmantni in kažejo na to, da bodo podnebne spremembe zaostrile obstoječe grožnje za številne vrste, s tem pa drastično povečale varstvene izzive«.

Več o učinku podnebnih sprememb si lahko preberete v članku na spletni strani BirdLife International.

Ne zamudite!
Društvo bo to poletje Krakovski nasip v Ljubljani okrasilo s čudovitimi fotografijami ptic in izsledki najnovejših raziskav o vplivih podnebnih sprememb na ptice. Glavni vir bodo prav Glasniki (The Messengers) in izsledki raziskave, ki jo predstavljamo v tem prispevku.

Projekt izvajamo skupaj z National Audubon Society in BirdLife International ter s podporo U.S. Embassy Ljubljana in Visit Ljubljana.