Dan odprtih vrat kolonije čiger

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

 

V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

 

Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Zakaj navadna čigra?
Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

Z gasilsko vajo vznemirjali in ogrožali kolonijo ogroženih ptic

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina kolonija rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus) v Sloveniji, hkrati pa tudi edina kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) v kontinentalnem delu države. Za vzdrževanje populacij obeh vrst je potrebno redno naravovarstveno upravljanje otokov, ki ga izvajajo prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

V soboto, 19. maja 2018 je bilo Ptujsko jezero uporabljeno kot poligon demonstracije gašenja s helikopterjem iz zraka. Aktivnost je potekala nad in v bližini gnezditvenih otokov kolonije rečnih galebov in navadne čigre. Jezero sta nizko preletavala letalo in helikopter, ki je med otoki zajemal vodo, katero je nato nekajkrat razpršil v bližini in po gnezditvenih otokih.

Predstavitev gašenja v sklopu srečanja Gasilske zveze Slovenije na Ptujskem jezeru, 19.5.2018 je bila v nasprotju z določili Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS 96/2004). Ocenjujemo, da se je zaradi prikaza gašenja in aktivnosti helikopterja ter letala na Ptujskem jezeru bistveno povečal negativni vpliv na kvalifikacijske vrsti ptic območja SPA Drava, ki tukaj gnezdita kolonijsko; rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus), navadna čigra (Sterna hirundo).

Območje Ptujskega jezera spada med posebna varstvena območja Natura 2000, hkrati pa je desna stran jezera zaradi gnezditvenih kolonij prej omenjenih vrst razglašena za varstveno cono C, kjer velja poseben varstven režim. Na društvu se sprašujemo, zakaj je helikopter izven kriznih razmer uporabljal desno stran jezera in s tem vznemirjal in ogrožal gnezdeče ptice in če, kdo in na podlagi katerih argumentov je izdal dovoljenje za takšno vajo?

Kolonija ptic na otokih Ptujskega jezera je v tem trenutku sredi gnezditvene sezone, izlegli so se prvi mladiči rečnih galebov in navadnih čiger. Ob rednem vsakoletnem naravovarstvenem upravljanju, se letos na otoku vršijo tudi raziskave gnezditvene uspešnosti in prehranjevalnih navad ciljnih vrst v okviru mednarodnega projekta. Rezultati raziskav bodo povečali naše znanje o vrstah, kar bo v prihodnje pripomoglo k uspešnejšem varovanju. Motnje, ki smo jim bili priča v soboto, negativno vplivajo tudi na raziskovalno in projektno delo in ga lahko celo povsem onemogočijo.

Stanje in morebitne posledice sobotnega dogodka bomo s terenskim obiskom kolonije preverili v prihodnjih dneh.

DOPPS je o primeru obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Pogin galebov na Ptujskem jezeru se nadaljuje

Včeraj sta sodelavca DOPPS opravila terenski ogled na Ptujskem jezeru, kjer sta našla 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogini nadaljujejo in da je neidentificirani strup še vedno prisoten v okolju.

Sodelavca Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije sta včeraj opravila terenski ogled na Ptujskem jezeru. Obiskala sta tudi največji otok, na katerem je bil do preteklega tedna največji del kolonije rečnih galebov, ki gnezdijo na Ptujskem jezeru.

Našla sta 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogin ptic nadaljuje. Večina trupel je bila povsem svežih in nedotaknjenih. Večina poginulih galebov je imela izcedek iz kloake in ponesnaženo repno perje, kar kaže na to, da gre za strup, ki je škodljivo deloval na prebavila.

Dve trupli sta bili že močno načeti. Videti je, da se je z njima prehranjevala neka vrsta ptice ujede. Tu obstaja veliko tveganje, da bo zaradi sekundarne zastrupitve prihajalo tudi do pogina ujed. V soboto je sodelavec DOPPS na polju južno od jezera opazil 5 mrtvih ujed, ki bi lahko bile žrtve bodisi sekundarne zastrupitve zaradi zaužitja zastrupljenih galebov, ali pa morda celo neposrednega zaužitja primarnega vira strupa.

Na DOPPSu apeliramo na pristojne službe, da maksimalno pospešijo preiskave o možnih virih zastrupitev. Dokler ni jasno, kaj pogine povzroča in kje je vir zastrupitve, s sanacijo vira grožnje sploh ni mogoče začeti. Kar pomeni da so lahko prostoživeče živali in morda celo ljudje še naprej izpostavljeni grožnji.

Rečni galebi so v Sloveniji ogrožena vrsta, saj gnezdijo samo na Ptujskem jezeru in nikjer drugje. Lani je na otokih na Ptujskem jezeru gnezdilo 853 parov rečnih galebov.

Otoki na Ptujskem jezeru pripravljeni na novo gnezditveno sezono

V nedeljo, 27. septembra 2015 smo na otokih Ptujskega jezera izvedli prostovoljno delovno akcijo, katere namen je bil otoke očistiti zarasti in jih tako pripraviti na novo gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Otoki so pomembno in tudi zadnje redno gnezdišče celinske populacije navadne čigre v Sloveniji, kot tudi pomembno gnezdišče za rečnega galeba in številne vrste rac.

2015_10_13_akcija_ptuj_malca_evahorvat

Zaslužena malica po opravljenem delu.
foto: Eva Horvat

Akcije se je udeležilo 23 prostovoljcev, ki so v dobrih 5 urah dela otoke »slekli«. Na »Novem otoku« so s pomočjo strižne kosilnice pokosili in iz otoka odstranili vso visoko in gosto rastlinje, medtem pa so na preostalih treh otokih s puljenjem odstranili vso vegetacijo, ki je v celoti ali delno pričela zaraščati golo prodnato površino. Letos so tako v okviru akcije tudi prvič očistili dva nova, prodnata otoka, ki bila ustvarjena v letu 2014 in sta v letošnjem letu že gostila prve pernate gnezdilke. Skupaj so prostovoljci za gnezdenje pripravili 3.000m2 površin.

Otoki so sedaj pripravljeni za naše goste, navadne čigre, rečne galebe in ostale pernate prebivalce. Posebna zahvala gre vsem udeležencem akcije, prostovoljcem, brez katerih takšno upravljanje z otoki ne bi bilo mogoče.

Akcija je potekala v okviru projekta LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882.

Reka Drava: darilo narave za vse generacije

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

Na Ptujskem jezeru prostovoljci ohranjajo navadno čigro in rečnega galeba

V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov.

Prostovoljci

Na letošnji delovni akciji na Ptujskem otoku je sodelovalo 14 prostovoljcev.
foto: Vesna Pirnat

Košnjo so opravili s strižno BCS kosilnico, ki so jo posebej za ta namen prepeljali s čolnom na otok. Dr. Damijan Denac, pobudnik in dolgoletni organizator, pojasnjuje pomen delovne akcije: “Brez redne košnje bi se otok prekomerno zarasel in postal za gnezdenje obeh vrst neprimeren že v enem letu. Z rednim upravljanjem tako skrbimo za populaciji obeh ogroženih vrst. Rezultati našega truda so navdušujoči in nas vedno spodbudijo, da vztrajamo naprej – tudi letos je tako na Ptujskem jezeru gnezdilo 72 parov navadnih čiger in 595 parov rečnih galebov.

Udeleženci delovne akcije so opravili tudi ogled t.i. Malega otoka, ki je bil na pobudo društva pred nedavnim očiščen v okviru ekološke sanacije Ptujskega jezera. Z otoka so bile odstranjene tujerodne rastline, vrhnji sloj pa prekrit s finim prodom. Na tem otoku so tako ponovno nastale idealne razmere za gnezdenje navadne čigre, po tihem pa upamo celo na vrnitev na Dravi leta 1979 izumrle male čigre.

 
Ornitološka zanimivost delovnega dne je bila v duhu akcije – 7(!) kaspijskih čiger se je kar dolgo zadržalo na jezeru.