LUSH priskočil na pomoč navadnim čigram in rečnim galebom

Navadna čigra in rečni galeb sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta gola tla ob večjih vodnih telesih. Za nastajanje golih tal je odgovorna naravna rečna dinamika, ki z vsakoletnimi poplavami poskrbi, da se ta tekom sezone ne zarastejo. Zaradi regulacije rek je ta naravni proces okrnjen, prodišč pa je vse manj. Letos je številnim prostovoljcem, ki že leta vzdržujejo gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba, na pomoč priskočilo tudi podjetje LUSH.

Brez pomoči človeka bi navadne čigre in rečni galebi ob reki Dravi izumrle. Ker voda na jezeru ne poplavlja, se vse gole površine hitro zarastejo. Leta 1980 so ornitologi na majhnem otoku sredi Ptujskega jezera izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti, na pobudo DOPPS pa je bil leta 2004 izdelan velik gnezditveni otok, kateremu sta se leta 2014 pridružila še dva. Otoke vsako leto kosimo jeseni, ko ptic na otoku več ni. V iskanju trajnejše rešitve smo na manjši del otoka leta 2019 nasuli borovo lubje, ki preprečujejo rast vegetacije. Rešitev se je obnesla!

Za nadaljnje ohranjanje navadne čigre in rečnega galeba je ob vsakoletni košnji potrebno tudi nasutje borovega lubja. S podporo podjetja LUSH nam je to letos uspelo in tako smo gnezdišče na Ptujskem jezeru še dodatno izboljšali!

V okviru projekta »Ohranimo ogroženo navadno čigro in rečnega galeba na Dravi« smo letošnjo jesen izvedli tri delovne akcije. Najprej smo 25. septembra pokosili in ročno odstranili vso vegetacijo z otokov. Na pokošeno površino smo 12. in 23. novembra položili geotekstil, na geotekstil pa sekance v debelini 15 cm. Z borovim lubjem je sedaj pokrit večji del »Novega otoka«

Projekt bo neposredno pomagal ogroženim vrstam ptic, kot so navadna čigra, rečni in črnoglavi galeb. Zasedenost gnezdišča bo pokazala, kako dobro smo opravili svoje delo, zato nestrpno zremo v pomlad in jih pričakujemo!

Iskreno hvala LUSH-u, ki je omogočil nakup borovega lubja, hkrati pa zahvala vsem prostovoljcem, ki so pomagali čigram in galebom urediti dom!

Čiščenje gnezditvenih otokov na Ptujskem jezeru

V soboto, 25. oktobra, smo zavihali rokave in s skupnimi močmi očistili gosto zarasle gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru, da bodo lahko naslednjo pomlad navadne čigre, rečni in črnoglavi galebi na njem spet našli primerno mesto za gnezdenje in vzrejo svojih mladičev.

V letošnjem letu je na ptujskih otokih gnezdilo 170 parov navadnih čiger, 815 parov rečnih in 41 parov črnoglavih galebov. Primerno mesto za gnezdenje so na otokih našle tudi druge vrste, med drugimi mlakarice, čopaste črnice in zelenonoge tukalice.

Erazem in Tinkara sta se zelo izkazala! Foto: Urša Gajšek

Naravna gnezdišča navadnih čiger so prodišča ob večjih vodnih telesih. Na tleh si uredijo skromno gnezdo, ki ga med gnezditveno sezono zavzeto pazijo. Ob reki Dravi je tradicionalno gnezdila na velikih prodiščih, ki so nastajala zaradi naravne rečne dinamike, vsakoletne poplave pa so omogočale, da se ta niso zaraščala. Z regulacijo rek in zajezitvijo rečnih odsekov so mesta za gnezdenje hitro izginila, populacija navadne čigre pa je posledično z leti močno upadla.

Še pred dvajsetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre na Dravi kritično. Eno redkih preostalih gnezdišč je bilo na t.i. Malem otoku na Ptujskem jezeru, kjer so začeli gnezditi tudi rečni galebi, ki so navadne čigre počasi »rinili« z otoka. Preseliti so se morale na betonske daljnovodne podstavke, ki so bili ekološka past, saj so z njih mladiči popadali v vodo in se utopili. Ukrepanje je bilo nujno, zato je bil na pobudo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v letu 2004 izdelan prvi večji gnezditveni otok za navadne čigre na Ptujskem jezeru, imenovan Novi otok. Izkazalo se je, da za dolgoročno ohranitev populacije navadne čigre, le en dodaten otok ne bo dovolj, zato sta bila v letu 2014 izdelana še dva večja prodnata otoka. Z dodatnimi otoki smo navadnim čigram ustvarili novo okolje za gnezdenje, kar je pomembno vplivalo na njihovo številčnost. Število gnezdečih parov je s 30 v letu 2014 naraslo na 170 v letošnjem  letu. Največ gnezdečih parov smo zabeležili v letu 2018, ko je gnezdilo 218 parov.

Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za čiščenje prodišč, na katerih gnezdijo navadne čigre, z vsakoletnimi poplavami skrbela reka Drava sama. Zaradi spremenjenega režima pa to ni več mogoče, zato otoki s prodišči potrebujejo stalno upravljanje in vzdrževanje, saj se gosto zaraščajo z vegetacijo. Brez vsakoletnega upravljanja bi bili za gnezdenje ciljnih vrst popolnoma nekoristni.

Lepo sončno soboto smo izkoristili, da omogočimo gnezdenje navadnim čigram tudi v naslednjem letu. Delovne akcije se je udeležilo 32 prostovoljcev.  Nadeli smo si delovne obleke in rokavice ter se podali v boj z gosto vegetacijo na štirih ptujskih otokih. S košnjo in puljenjem smo odstranili vso zarast ter dobro pregledali stanje otokov. S prodnatega otoka smo na celino varno odpeljali tudi podgano, da smo preprečili morebitno plenjenje jajc naslednjo gnezditveno sezono.

Delovna akcija nas je privedla tudi do spoznanja, da imamo nekatere mišice, za katere sploh nismo vedeli in nase so opominjale še kar nekaj dni.

Za voljo in trud gre zahvala vsem srčnim prostovoljcem, brez katerih bi bilo vsakoletno čiščenje zarasti na otokih nemogoče.

Na Ptujskem jezeru gnezdilo več kot tisoč parov ptic

Ptujsko jezero je skozi vso leto eno najpomembnejših mokrišč za ptice v državi. Letošnjo pomlad je na otokih, ki jih vzdržujejo številni prostovoljci, gnezdilo izjemno veliko število ptic.

Uspešno leto za kolonijske gnezdilke

Del kolonije na enem izmed dveh prodnatih otokov.

Na otokih in drugih strukturah Ptujskega jezera gnezdi mešana kolonija rečnih in črnoglavih galebov ter navadnih čiger. Pomembnost varstva kolonije so člani DOPPS prepoznali že leta 1980, ko so izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti na takrat edinem Malem otoku. Od takrat so bili zgrajeni trije novi gnezditveni otoki, ptice pa so za gnezdenje pričele uporabljati tudi podstavka daljnovodnih stebrov. Število ptic je zaradi novih pridobitev in boljšega upravljana pričelo naraščati, v letu 2006 pa je na Novem otoku pričel gnezditi tudi črnoglavi galeb, nova gnezdilka za Ptujsko jezero.

Poseben porast kolonijskih gnezdilk smo zabeležili po letu 2015, ko sta bila na jezeru zgrajena dva velika prodnata otoka. Letošnje leto je kolonija na Ptujskem jezeru štela 988 parov rečnih galebov, 26 parov črnoglavih galebov in 218 parov navadnih čiger. Takšnih števil nismo zabeležili še nikdar prej! Števila bi najverjetneje bila še nekoliko višja, saj je v mesecu aprilu iz še vedno neznanega vzroka poginilo približno 200 rečnih galebov.

Nove raziskave za učinkovitejše varstvo

Kljub rezultatom, ki kažejo na uspešno upravljanje z gnezdišči na Ptujskem jezeru, pa je za dolgoročno in uspešno varstvo kolonijskih ptic potrebno izvedeti več o njihovih navadah in stanju v koloniji. Z letošnjim letom smo se v okviru projekta ČIGRA osredotočili na varstvo navadne čigre, saj kolonija na Ptujskem jezeru predstavlja našo celotno celinsko populacijo te vrste. Z raziskavami bomo poskušali ugotoviti lovna območja navadnih čiger, spremljati njihovo selitev v Afriko, z dodatnimi genskimi analizami pa ugotoviti, kateri populaciji pripadajo naše čigre.

Navadna čigra z nameščenim oddajnkom in prvi rezultati spremljanja njene dnevne aktivnosti. Foto: Matej Gamser

Brez podpornikov in prostovoljcev ne gre

Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prostovoljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letu 2017 se je akcije udeležilo 35 prostovoljcev, ki so v šestih urah z otokov odstranili vso zarast. S tem so v letu 2018 omogočili gnezdenje rekordnemu številu kolonijskih gnezdilk.

Letos bomo akcijo izvedli v nedeljo, 23. septembra 2018 (akcija je zaradi napovedi slabega vremena prestavljena iz sobote). Zbrali se bomo ob 9. uri ob Ptujskem jezeru. Lepo vabljeni vsi, ki ste s svojim delom pripravljeni pomagati pticam na Ptujskem jezeru. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo sodelovanje potrdite na naslov tilen.basle@dopps.si ali na 051 636 224. Točno zborno mesto in podrobnejša navodila bomo prijavljenim sporočili nekaj dni pred akcijo. Akcijo bomo izvedli v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

   

Dan odprtih vrat kolonije čiger

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

 

V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

 

Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Zakaj navadna čigra?
Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

Z gasilsko vajo vznemirjali in ogrožali kolonijo ogroženih ptic

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina kolonija rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus) v Sloveniji, hkrati pa tudi edina kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) v kontinentalnem delu države. Za vzdrževanje populacij obeh vrst je potrebno redno naravovarstveno upravljanje otokov, ki ga izvajajo prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

V soboto, 19. maja 2018 je bilo Ptujsko jezero uporabljeno kot poligon demonstracije gašenja s helikopterjem iz zraka. Aktivnost je potekala nad in v bližini gnezditvenih otokov kolonije rečnih galebov in navadne čigre. Jezero sta nizko preletavala letalo in helikopter, ki je med otoki zajemal vodo, katero je nato nekajkrat razpršil v bližini in po gnezditvenih otokih.

Predstavitev gašenja v sklopu srečanja Gasilske zveze Slovenije na Ptujskem jezeru, 19.5.2018 je bila v nasprotju z določili Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS 96/2004). Ocenjujemo, da se je zaradi prikaza gašenja in aktivnosti helikopterja ter letala na Ptujskem jezeru bistveno povečal negativni vpliv na kvalifikacijske vrsti ptic območja SPA Drava, ki tukaj gnezdita kolonijsko; rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus), navadna čigra (Sterna hirundo).

Območje Ptujskega jezera spada med posebna varstvena območja Natura 2000, hkrati pa je desna stran jezera zaradi gnezditvenih kolonij prej omenjenih vrst razglašena za varstveno cono C, kjer velja poseben varstven režim. Na društvu se sprašujemo, zakaj je helikopter izven kriznih razmer uporabljal desno stran jezera in s tem vznemirjal in ogrožal gnezdeče ptice in če, kdo in na podlagi katerih argumentov je izdal dovoljenje za takšno vajo?

Kolonija ptic na otokih Ptujskega jezera je v tem trenutku sredi gnezditvene sezone, izlegli so se prvi mladiči rečnih galebov in navadnih čiger. Ob rednem vsakoletnem naravovarstvenem upravljanju, se letos na otoku vršijo tudi raziskave gnezditvene uspešnosti in prehranjevalnih navad ciljnih vrst v okviru mednarodnega projekta. Rezultati raziskav bodo povečali naše znanje o vrstah, kar bo v prihodnje pripomoglo k uspešnejšem varovanju. Motnje, ki smo jim bili priča v soboto, negativno vplivajo tudi na raziskovalno in projektno delo in ga lahko celo povsem onemogočijo.

Stanje in morebitne posledice sobotnega dogodka bomo s terenskim obiskom kolonije preverili v prihodnjih dneh.

DOPPS je o primeru obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Pogin galebov na Ptujskem jezeru se nadaljuje

Včeraj sta sodelavca DOPPS opravila terenski ogled na Ptujskem jezeru, kjer sta našla 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogini nadaljujejo in da je neidentificirani strup še vedno prisoten v okolju.

Sodelavca Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije sta včeraj opravila terenski ogled na Ptujskem jezeru. Obiskala sta tudi največji otok, na katerem je bil do preteklega tedna največji del kolonije rečnih galebov, ki gnezdijo na Ptujskem jezeru.

Našla sta 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogin ptic nadaljuje. Večina trupel je bila povsem svežih in nedotaknjenih. Večina poginulih galebov je imela izcedek iz kloake in ponesnaženo repno perje, kar kaže na to, da gre za strup, ki je škodljivo deloval na prebavila.

Dve trupli sta bili že močno načeti. Videti je, da se je z njima prehranjevala neka vrsta ptice ujede. Tu obstaja veliko tveganje, da bo zaradi sekundarne zastrupitve prihajalo tudi do pogina ujed. V soboto je sodelavec DOPPS na polju južno od jezera opazil 5 mrtvih ujed, ki bi lahko bile žrtve bodisi sekundarne zastrupitve zaradi zaužitja zastrupljenih galebov, ali pa morda celo neposrednega zaužitja primarnega vira strupa.

Na DOPPSu apeliramo na pristojne službe, da maksimalno pospešijo preiskave o možnih virih zastrupitev. Dokler ni jasno, kaj pogine povzroča in kje je vir zastrupitve, s sanacijo vira grožnje sploh ni mogoče začeti. Kar pomeni da so lahko prostoživeče živali in morda celo ljudje še naprej izpostavljeni grožnji.

Rečni galebi so v Sloveniji ogrožena vrsta, saj gnezdijo samo na Ptujskem jezeru in nikjer drugje. Lani je na otokih na Ptujskem jezeru gnezdilo 853 parov rečnih galebov.

Otoki na Ptujskem jezeru pripravljeni na novo gnezditveno sezono

V nedeljo, 27. septembra 2015 smo na otokih Ptujskega jezera izvedli prostovoljno delovno akcijo, katere namen je bil otoke očistiti zarasti in jih tako pripraviti na novo gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Otoki so pomembno in tudi zadnje redno gnezdišče celinske populacije navadne čigre v Sloveniji, kot tudi pomembno gnezdišče za rečnega galeba in številne vrste rac.

2015_10_13_akcija_ptuj_malca_evahorvat

Zaslužena malica po opravljenem delu.
foto: Eva Horvat

Akcije se je udeležilo 23 prostovoljcev, ki so v dobrih 5 urah dela otoke »slekli«. Na »Novem otoku« so s pomočjo strižne kosilnice pokosili in iz otoka odstranili vso visoko in gosto rastlinje, medtem pa so na preostalih treh otokih s puljenjem odstranili vso vegetacijo, ki je v celoti ali delno pričela zaraščati golo prodnato površino. Letos so tako v okviru akcije tudi prvič očistili dva nova, prodnata otoka, ki bila ustvarjena v letu 2014 in sta v letošnjem letu že gostila prve pernate gnezdilke. Skupaj so prostovoljci za gnezdenje pripravili 3.000m2 površin.

Otoki so sedaj pripravljeni za naše goste, navadne čigre, rečne galebe in ostale pernate prebivalce. Posebna zahvala gre vsem udeležencem akcije, prostovoljcem, brez katerih takšno upravljanje z otoki ne bi bilo mogoče.

Akcija je potekala v okviru projekta LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882.

Reka Drava: darilo narave za vse generacije

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

Na Ptujskem jezeru prostovoljci ohranjajo navadno čigro in rečnega galeba

V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov.

Prostovoljci

Na letošnji delovni akciji na Ptujskem otoku je sodelovalo 14 prostovoljcev.
foto: Vesna Pirnat

Košnjo so opravili s strižno BCS kosilnico, ki so jo posebej za ta namen prepeljali s čolnom na otok. Dr. Damijan Denac, pobudnik in dolgoletni organizator, pojasnjuje pomen delovne akcije: “Brez redne košnje bi se otok prekomerno zarasel in postal za gnezdenje obeh vrst neprimeren že v enem letu. Z rednim upravljanjem tako skrbimo za populaciji obeh ogroženih vrst. Rezultati našega truda so navdušujoči in nas vedno spodbudijo, da vztrajamo naprej – tudi letos je tako na Ptujskem jezeru gnezdilo 72 parov navadnih čiger in 595 parov rečnih galebov.

Udeleženci delovne akcije so opravili tudi ogled t.i. Malega otoka, ki je bil na pobudo društva pred nedavnim očiščen v okviru ekološke sanacije Ptujskega jezera. Z otoka so bile odstranjene tujerodne rastline, vrhnji sloj pa prekrit s finim prodom. Na tem otoku so tako ponovno nastale idealne razmere za gnezdenje navadne čigre, po tihem pa upamo celo na vrnitev na Dravi leta 1979 izumrle male čigre.

 
Ornitološka zanimivost delovnega dne je bila v duhu akcije – 7(!) kaspijskih čiger se je kar dolgo zadržalo na jezeru.