Zaključil se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Štrk 2015«

V petek, 3. julija 2015 se je v Polani zaključil Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, katerega se je udeležilo 25 otrok iz vseh koncev države. V petih dneh so otroci pod vodstvom mentorjev raziskovali Pomurje in Slovenske Gorice, rezultate svojih odkritji pa so v petek javnosti predstavili v Lovenjakovem dvoru v Polani, kjer so bili tudi nastanjeni.

Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015 je društvo organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Odvil se je med 29. junijem in 3. julijem 2015 v Pomurju, naša bazna točka pa je bil Lovenjakov dvor v Polani. 25 mladih iz cele Slovenije je tako 5 dni spoznavalo naravo Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric.

6 delovnih skupin, 6 raziskovalnih tematik

Na taboru je delovalo 6 delovnih skupin pod vodstvom izkušenih mentorjev, vsaka izmed njih pa se je posvetila raziskovanju posebne tematike. Tako smo tekom tabora raziskovali vodne ptice na Ledavskem jezeru, sove v Pomurju s poudarkom na velikem skoviku in pegasti sovi, rjavega srakoperja, smrdokavro, črno ter belo štorkljo. Skupaj smo opazili kar nekaj zanimivih vrst, izmed katerih velja izpostavit sledeče:

2015_7_9_tabor2_tilenbasle

Udeleženci in mentorji MORT 2015.
foto: Tilen Basle

– smrdokavra
– čebelar
– zlatovranka
– črna štorklja
– ribji orel
– črna čigra
– mali galeb
– pegasta sova
– veliki skovik
– kosec
– hribski škrjanec

Nove generacije za naravovarstveno prihodnost

Mladi so na zaključni prireditvi predstavili odkritja in doživetja s tabora in tako obiskovalcem podali nova znanja, katera so sami pridobili med raziskovalnim delom. Naučili so se prepoznavanja ptic, terenskega in raziskovalnega dela, osnov pisanja znanstvenih del in priprave na javno predstavitev. Seveda pa so se ob vsem zelo zabavali, letos celo v notranjem bazenu, kateri je bil na voljo v Lovenjakovem dvoru. Seveda pa je med zabavnimi dejavnostmi kot že mnogo let zapored prevladoval nogomet, katerega znanje so pokazale tudi punce.

Na zaključni prireditvi je zbrane ob mladih nagovoril tudi dr. Damijan Denac, direktor DOPPS, ki je poudaril pomen izobraževanja mladih generacij za prihodnji zelen preboj v Sloveniji, kot tudi dr. Mitja Slavinec, predstavnik ZOTKS. Slednji je poudaril pomen takšnih raziskovalnih in izobraževalnih taborov za mlade generacije, ki znanje podajajo na načine zunaj okvirjev formalnega izobraževanja in priložnosti za krepitev le teh v prihodnje.

Slovenske gorice obiskali člani društva za ohranjanje zlatovrank iz Avstrije

V začetku novembra smo člani DOPPS v osrednjih Slovenskih goricah gostili člane društva Lebende Erde im Vulkanland (L.E.i.V), ki se na avstrijskem Štajerskem ukvarjajo z varstvom in ohranjanjem zlatovrank. Osnovni namen njihovega obiska je bil ogled nekdanjega območja Natura 2000 Slovenske gorice – doli, kjer so do leta 2005 gnezdile zlatovranke ali zlatovrenke, kot jim pravijo domačini.

Nekdaj enotna populacija se zdaj ponovno širi v Slovenijo

2014_12_1_zlatovranka_skupina_Mojca_Podletnik

O razlogih za izumrtje zlatovranke v Sloveniji.
foto: Mojca Podletnik

Pred letom 2005, ko je v Slovenskih goricah nazadnje gnezdila zlatovranka, so ornitologi zlatovranke na jugovzhodu avstrijske Štajerske in pri nas šteli kot enotno populacijo zlatovrank na robu njene razširjenosti v tem delu Evrope. Že takrat so avstrijski kolegi z nameščanjem gnezdilnic pomagali slovenskim, saj so se zavedali, da bodo brez izboljšanja življenjskih pogojev in ohranitve zlatovrank v Sloveniji, v prihodnje težko ohranili zadnje zlatovranke tudi pri njih. V Slovenskih goricah je bilo za zlatovranke žal prepozno, na avstrijskem Štajerskem pa ornitologi z ogromnimi napori in velikimi finančnimi spodbudami za kmete ohranjajo še zadnje 3 pare!

Predsednik L.E.i.V. Bernard Wieser, malo v šali, malo zares: »V zadnjih dveh letih se je financiranje ukrepov za ohranitev zlatovrank pri nas zelo zmanjšalo. Glede na dejstvo, da je zlatovranka pri vas na Goričkem zopet uspešno gnezdila, pričakujemo, da boste Slovenci v naslednjih 10 letih prevzeli pobudo za njeno ohranitev na tem območju«.

Skupne aktivnosti za izboljšanje življenjskih razmer za zlatovranke

2014_12_1_Jakobski_dol_Gregor_Domanjko

Podoba Jakobskega dola v jeseni.
foto: Gregor Domanjko

V prihodnje z društvom Lebende Erde im Vulkanland načrtujemo skupne aktivnosti, ki bi zlatovrankam lahko pomagale pri ponovni naselitvi v Slovenskih goricah. Zato je obisk štel tudi kot ogled posameznih dolov, kjer bi izvedli nekatere ukrepe. Ogledali smo si dolino Velke, kjer je zlatovranka nazadnje gnezdila, se z njimi sprehodili v Jurovskem dolu in Malni ter izlet končali v Jakobskem dolu oz. Zgornji Velki.

Koordinator obiska Gregor Domanjko: »Avstrijskim kolegom smo predstavili razloge za izumrtje zlatovranke v Slovenskih goricah, ki so podobni tistim pri njih; pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsuševanje travnikov in sprememba v koruzne njive ter posek mejic in posamičnih dreves zaradi lažjega obdelovanja s traktorji. Posledično je zlatovranka izgubila mesta za gnezdenje, drastično pa se je zmanjšalo tudi število žuželk. «

Z namenom predstaviti problematiko zlatovrank v Slovenskih goricah domačinom bomo v februarju v knjižnici v Lenartu izvedli predavanje o izvedenih naravovarstvenih ukrepih za ohranitev zlatovrank na Goričkem.