Zaenkrat neznani krivolovec je sovo ustrelil s puško šibrovko v bližini ceste Lokev – Lipica na Krasu. Sova je bila ustreljena znotraj območja Natura 2000 Kras, ki je najpomembnejše območje za varstvo te vrste v državi.
Občani so poškodovano sovo veliko uharico (Bubo bubo) našli 21.1. v bližini posestva Lipica v smeri proti Lokvi. O najdbi nas je še istega dne obvestil g. Milivoj Ravbar, sicer starešina Lovske družine Gaberk Divača. Sovo je potem član DOPPS odpeljal na kliniko za male živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer so jo pregledali in osnovno oskrbeli, nato pa odpremili v azil za prostoživeče živali Golob d.o.o. v Muti, kjer so sovo operirali.
Včeraj nas je dr. Zlatko Golob, ki ima koncesijo za azil za prostoživeče živali in ki je sovo operiral, obvestil, da je bila sova ustreljena: »Po natačnem kliničnem pregledu in digitalni rentgenski preiskavi smo ugotovili, da ima zlomljeno nadlahtnico leve peruti. Kompliciran zlom in poškodbo mišic je povzročila strelna rana. Sovo smo kirurško oskrbeli: infuzija, osteosinteza kostnega zloma, šivanje mišic itd. Svinčeno kroglo bomo iz kosti odstranili, ko si žival opomore.«
Dr. Golob je še ocenil, da so zaradi težke poškodbe peruti možnosti, da bi si sova lahko povsem opomogla in da bi jo lahko vrnili v naravo, slabe.
Ne le da je ustrelitev velike uharice nezakonito in moralno zavrženo dejanje, s tem je storilec državi nakopal tudi velike stroške operacije in oskrbe sove.
Velika uharica je naša največja sova, čez krila meri do 170 cm. V Sloveniji je maloštevilna vrsta, pri nas gnezdi le okrog 100 parov, zato je vsak ubit osebek velika izguba za vrsto. Uharice ponavadi gnezdijo v visokih prepadnih skalnih stenah.
Brezvestni krivolovec je s streljanjem na zavarovano veliko uharico storil več prekrškov in kaznivo dejanje. Za ustrelitev zavarovane vrste Zakon o ohranjanju narave predpisuje kazen 200 do 2000 €. Lov na redko zavarovano vrsto pa je tudi kaznivo dejanje po 342. členu kazenskega zakonika, za kar je zagrožena denarna kazen oz. zapor do dve leti.
Pristojni organi pa žal raziščejo le majhen del primerov krivolova, saj gre za težko odkrivne in dokazljive prestopke. Tudi v primeru, če inšpektorji krivolovca vendarle izsledijo, jo ta često odnese z minimalno kaznijo. Podobno se je zgodilo v primeru nedavnega krivolova na sokola selca. Storilec jo je odnesel z najmanjšo možno kaznijo za ubitje zavarovane vrste, medtem ko so mu za nezakonit lov v zavarovanem območju in za nedovoljen lov z motornega čolna pogledali skozi prste.
O incidentu bo DOPPS danes podal prijavo pristojni inšpekciji na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje.
Sporočilo za javnost (pdf)