Navadna čigra združila mlade iz Slovenije in Hrvaške

V nedeljo se je na Ptuju zaključil že 31. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki je tokrat prvič združil mlade iz Slovenije in Hrvaške. Tabor je bil organiziran v sklopu čezmejnega Interreg projekta ČIGRA, zato smo se na taboru še posebej posvetili spoznavanju navadne čigre na Ptujskem jezeru.

Cilj letošnjega tabora je bil spoznavanje življenja navadne čigre ob reki Dravi in drugih ptic, katerih življenjski prostor je bolj ali manj povezan z reko. Tabora se je udeležilo 28 mladih iz Slovenije in Hrvaške, ki so pod vodstvom sedmih mentorjev iz DOPPS in BIOM teden dni raziskovali ptice in njihove življenjske prostore, spoznavali različne metode dela in se ob tem zabavali.

Opazovanje kolonije navadnih čiger. Foto: Neža Kocjan

Kje se prehranjujejo čigre?

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja celinska kolonija navadnih čiger v Sloveniji, ki je v letošnjem letu štela približno 100 parov. Mladi ornitologi so imeli priložnost opazovati dogajanje na koloniji, katero si čigre delijo z rečnimi in črnoglavimi galebi. Ob tem so izvedeli več o ekologiji vrste in razlogih za varstvene ukrepe, ki jih na Ptujskem jezeru izvajamo. Vse skupine smo se še posebej posvetile raziskovanju prehranjevališč navadne čigre. Razporedili smo se okoli jezera in beležili prelete ter obnašanje navadnih čiger (lovi, leti z plenom ali brez…). Na jezeru je nekaj čiger lovilo v plitvejših delih ob severnem in južnem nasipu, največ čiger pa se je po hrano odpravilo v staro strugo reke Drave proti Mariboru ali Ormožu. Nekaj čiger je ribice lovilo tudi na sotočju kanala in stare struge pri Ptuju. Poznavanje prehranjevališč navadnih čiger je zelo pomembno za dolgoročno varstvo vrste, saj tako kot primerna gnezdišča tudi količina razpoložljive hrane vpliva na velikost populacije.

Rjavih srakoperjev vse manj

Šturmovci so bili v preteklosti (pred zajezitvijo Drave v Markovcih) velik otok sredi Drave, kjer so okoliški kmetje pasli živino. Danes se je njihova podoba precej spremenila, gozdove in pašnike so nadomestila polja, preostali travniki pa se zaraščajo. Z mladimi smo se odločili prešteti vse rjave srakoperje na ploskvah, katerih jih bolj ali manj redno popisujemo že od leta 1992. Prešteli smo le 8 parov, kar je rekordno malo in v primerjavi z letom 1992, ko so jih našteli 172, katastrofalno.

Osvežitev, okrepčilo in počitek med veslanjem po Dravi.
Foto: Neža Kocjan

Ptice stare struge reke Drave

Veliko časa na taboru smo namenili tudi pticam, ki gnezdijo ali se prehranjujejo v stari, ohranjani strugi reke Drave. Takšne Drave v Sloveniji več ne moramo najti, zato smo se podali preko meje in se z rafti spustili po Hrvaškem delu Drave od Donje Dubrave do Legrada, kjer v Dravo priteče reka Mura. Med spustom smo imeli priložnost opazovati tipične prebivalce ohranjenih rek, kot so črna štorklja, belorepec, mali martinec, mali deževnik, breguljka in navadna čigra.

Naravni rezervat ob reki Dravi

V soboto popoldan smo se odpeljali v Slovenske gorice, kjer smo si ogledali kolonijo čebelarjev, presenetila pa nas je tudi smrdokavra. Dan smo zaključili z opazovanjem ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune in piknikom ob ognju. Piknik so si seveda priredili tudi lokalni komarji, ki so nam tokrat dobesedno pili kri. Ko se je zmračilo smo oboji zaključili s piknikom in se odpravili v bližnji gozd, kjer sta nam Monika in Jasmina iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev povedali več o teh nočnih letečih sesalcih. Eden se je tudi ulovil v mrežo in strokovnjakinji sta ga določili za Nathusijevega netopirja, kar je zelo zanimiva in redka najdba! Navdušenja mladih ob izkušnji seveda ne rabim posebej opisovati.

Kaj pa zanimivosti?

Seveda se na vsakem taboru nabere lepa mera zanimivih opazovanj. Nekatera popolnoma po naključju, druga pa nekoliko bolj načrtovano in z nekaj sreče. Na vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja (zadrževalnik Medvedce, Rački ribniki, Požeg in Podvinci) smo med drugim opazovali kostanjevke in konopnice ter družino črnih labodov, ki pa najverjetneje niso prileteli na počitnice iz Avstralije, temveč jih je nekdo spustil v naravo »za okras«. Zvečer smo se odpravili iskati pegasto sovo, kar se je izkazalo za zelo optimistično potezo. Pegaste sove seveda nismo zabeležili, smo pa nekaj parov malih uharic in tri pare čukov.

Mladi vadili javno nastopanje

Mladi ornitologi so ob pomoči mentorjev pripravili program in plakate s predstavitvijo dela na taboru. Slednje so v nedeljo, 7. julija ob 14. uri na OŠ Breg predstavili vsem zbranim, med katerimi sta bila tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek in ravnatelj OŠ Breg, gospod Milan Fakin. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prisluhniti mladim raziskovalcem.

“Organizacija tabora je velik zalogaj, seveda pa je njegova izvedba odvisna od pomoči mnogih dobrih ljudi. Na tem mestu bi se za gostoljubje rad zahvalil ravnatelju OŠ Breg, gospodu Milanu Fakinu in kuharici ter kuharju, ki sta lepo skrbela za nas. Zahvalil bi se tudi županji MO Ptuj, gospe Nuški Gajšek, ki je z obiskom pozdravila mlade in prisluhnila njihovem delu. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam zaupali mlade in jim omogočili nepozabno izkušnjo. Na koncu bi se zahvalil še vsem sodelavcem iz pisarne, posebej pa mentorjem, ki so nase prevzeli veliko odgovornost, hkrati pa so mnogim mladim za navdih in vzor. Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto, kaj ne?” je ob zaključku tabora povedal Tilen Basle, vodja tabora.

 

 

Raziskovali smo Pomurje

Na letošnjem že 27. Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru »Štrk 2016« smo skupaj z mladimi iz vse Slovenije raziskovali Pomurje. Na zaključni prireditvi v Polani, kjer smo bili nastanjeni so mladi v petek, 1. julija predstavili svoje ugotovitve in dogodivščine. Prisluhnili so jim starši, sorodniki, vaščani in drugi ljubitelji ptic.

Tudi letos smo raziskovali Pomurje! Tako kot lani, so nas tudi letos prijazno sprejeli v Lovenjakovem Dvoru v Polani, ki je bil izhodiščna točka za pet-dnevno odkrivanje Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric. Tabor smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letos organizirali v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, ki nam je dobrodušno priskočila na pomoč.

2016_7_7_pegasta_nezakocjan

… seveda! Je komentar sploh potreben?
foto: Neža Kocjan

»Kot vsako leto je bilo tudi to zanimanje za tabor izjemno. Mesta so bila zasedena v dvanajstih urah, zato smo organizirali dodatno raziskovalno skupino in tako omogočili udeležbo 28 mladim iz vse Slovenije.« je povedal Tilen Basle, vodja tabora.

Tabor je potekal med 27. junijem in 1. julijem 2016, delovalo pa je 6 raziskovalnih skupin. Vsaka skupina se je čez dan posvetila svoji raziskovalni temi, ponoči pa so vse skupine raziskovale sove. Posebej zanimiva je bila skrivnostna in redka pegasta sova, kateri je vsaka skupina namenila kar veliko pozornosti. Mislite, da smo bili uspešni?

Neža Kocjan, mentorica skupine Kdo prebiva na podstrešjih? je takole opisala svojo izkušnjo ob raziskovanju: »Naša skupina v kateri so bili najmlajši udeleženci tabora je iskala prebivalce podstrešji dvorcev in cerkva v Pomurju. Imeli smo priložnost v gnezdilnici opazovati mladiče pegaste sove, kar bo tako meni, kot našim najmlajšim ostalo za vedno v spominu. Kolikokrat pa imamo priložnost opazovati mlade pegaste sove in to tako od blizu? Navdušenje po dogodku pa najbolje opiše fotografija, ki je nastala takoj po opazovanju.«

Na taboru so delovale spodaj navedene skupine pod vodstvom izkušenih mentorjev. S klikom na skupino si lahko ogledate predstavitev dela skupine v obliki posterja, ki so jo člani pripravili za zaključno predstavitev.

Redno skupinsko delo so spremljale dodatne zabavne aktivnosti od katerih je največ pozornosti pritegnil nogomet. V lov za žogo so se podala celo dekleta in fantom pokazala, da niso od muh! Otroci so igrali tako vneto, da so povsem pozabili na številne komarje, ki so se prišli gostit na igrišče.

Zadnji dan pred zaključkom tabora smo se vsi skupaj z avtobusom podali na izlet ob reko Dravo. Obiskali smo Naravni rezervat Ormoške lagune v nastajanju ter Ormoško in Ptujsko jezero. V Ormoških lagunah je naš Matjaž otroke s traktorjem popeljal po rezervatu, Tanja pa jim je prikazala in pojasnila pomen naravi prijaznih produktov, ki lahko z nekaj dobre volje nastanejo v naravnem rezervatu in tako pripomorejo k njegovem vzdrževanju. Otroci so imeli priložnost sami napolnit kakšno vrečko suhega bezga ter tako spoznati nastanek produktov še v praksi.

2016_7_7_obrockanje_tilenbasle

Samec rjavega srakoperja je bil prava zvezda!
foto: Tilen Basle

Vrhunec obiska Lagun je bil prikaz obročkanja ptic, ki ga je izvedel naš dolgoletni član in starešina društva, Franc Bračko. Pojasnil je pomen obročkanja ptic ter v praksi pokazal, kako se obročka ptice ter katere meritve je ob tem potrebno izvesti. Največ pozornosti je požel samec rjavega srakoperja, ki se je malce pred našim obiskom ujel v mrežo.

»Mladinski ornitološki raziskovalni tabori so za mlade, kot tudi za starejše res posebni dogodki. Tukaj se spoznajo in družijo mladi s podobnim zanimanjem, hkrati pa je to za mnoge prvi korak v resno raziskovalno delo. Sam sem se udeležil prvega tabora leta 2001 (takrat sem bil star 12 let) v Dornberku in niti ne znam dobro povzeti, kaj vse je to pomenilo zame v prihodnjih letih. Tabori so najpomembnejši izobraževalni in družabni dogodki za mlade raziskovalce, kjer se kalijo nove vrste slovenskih naravovarstvenikov.« še dodaja Tilen.

2016_7_7_MORT_skupinska_DOPPS

Udeleženci in mentorji MORT “Štrk 2016”.
foto: arhiv DOPPS

Mladinski tabor je dolgoletni društveni projekt, preko katerega so se za raziskovanje in varstvo ptic navdušile cele generacije ornitologov. Sama sem se ga letos po več letih letos znova udeležila kot mentorica. Tako udeleženci kot mentorji smo se imeli odlično in se veliko naučili drug od drugega. Po zaključku pa smo skupaj ugotavljali, da bi si najbolj želeli, da bi bil tabor v prihodnjem letu se daljši.” je o vtisu s tabora povedala Tanja Šumrada.

Z željo Tanje in mladih so se strinjali ostali mentorji in jo seveda podpiramo tudi vsi na društvu, zato bomo storili vse, da bo tabor prihodnje leto še daljši!

Spodaj vas vabimo, da si ogledate kratko galerijo z nekaj utrinki s tabora. Kot vedno, slike povedo več kot mnogo besed!

Želiš postati mlad raziskovalec?

Udeleženci in mentorji Mladinskega ornitološkega raziskovanega tabora “Štrk 2015”.
foto: Tilen Basle

Letos bomo v začetku poletnih počitnic skupaj z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije organizirali mladinski ornitološki tabor. Na tabor ste vabljeni mladi med 10. in 18. letom, ki si želite poglobiti znanje na področju ornitologije in naravovarstva, se izpopolniti v prepoznavanju ptic na terenu ter se ob tem družiti in izmenjevati izkušnje z vrstniki ter mentorji.

Tabor bo potekal v Pomurju, od ponedeljka 27. junija do petka 1. julija 2016. Ponovno bomo nastanjeni v Hotelu Štrk 4* v Polani, kjer bodo za nas zelo lepo poskrbeli. Več informacij o nastanitvi najdete TUKAJ.

Na taboru bo delovalo 6 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj specializiranih bodo delovale tudi skupine za začetnike.

Kako se prijaviš?

Prijave na tabor tokrat zbirajo na ZOTKS s spletno prijavnico, katero najdete TUKAJ.

Hkrati vas prosim, da po opravljeni prijavi slednjo zaradi lažje evidence potrdite tudi na e-naslov tilen.basle@dopps.si. Res si ne želimo, da bi na koga pozabili.

Kotizacija za tabor znaša 140€, vsi člani DOPPS pa imate pri tem 50% POPUST, torej znaša kotizacija za tabor 70€. Slednji znesek zberete tudi v postopku spletne prijave. Svetujemo vam, da s prijavo pohitite, saj je število mest omejeno, povpraševanje pa kar veliko.

Več natančnejših informacij boste udeleženci prejeli dobrih 10 dni pred pričetkom tabora. Mi že nestrpno pričakujemo pričetek tabora in se veselimo srečanja s teboj.

Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor Drava 2015

Letos bo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo Zimski mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki bo med 14. in 18. februarjem potekal na Ptuju. Otroci iz vse Slovenije bodo tako imeli priložnost na zabaven način spoznavati bogat in dragocen življenjski prostor ob reki Dravi.

2015_2_11_Tabor_Skofije_BojanaLipej

Udeleženci Zimskega mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora v Škofijah leta 2013.
foto: Bojana Lipej

Tabor je vključen v projekt »LIVEDRAVA« (izpeljanim s prispevkom LIFE, finančnim instrumentom Evropske unije), ki je namenjen obnovi rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. 20 udeležencev bo med drugim spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju rečnega življenjskega prostora in njegovih prebivalcev. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na taboru, ki bo v sredo, 18. februarja 2015, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Breg, Rogaška cesta 6, 2250 Ptuj.

Veselimo se srečanja z vami!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru pdf

 

4. Pomurski ornitološki vikend letos v Veržeju in okolici

Člani Pomurske sekcije DOPPS so med 24. in 27. oktobrom v Veržeju in okolici izvedli 4. Pomurski ornitološki vikend (POV) z imenom »Prleški ftiči«. Udeležilo se ga je 20 osnovnošolcev, starih od 10 do 15 let, ki obiskujejo pet osnovnih šol v Pomurju.

2014_11_2_POV_teren_Gregor_Domanjko

Udeleženci so na terenu spoznavali ptice različnih življenjskih okolji.
foto: Gregor Domanjko

Osnovni namen Pomurskega ornitološkega vikenda ni samo spoznavanje ptic na terenu, biti telesno aktiven in se družiti s podobno mislečimi, ampak tudi naučiti otroke skupinskega dela, spoštovanja sovrstnikov in narave. Prav zato so se otroci in mentorji po prihodu v prostore Osnovne šole Veržej najprej spoznali med seboj. Sledila je predstavitev programa dela in seznanitev z aktivnostmi ter poslanstvom DOPPS. Sobotno jutro so kot običajno začeli s skupinskim razgibavanjem, po zajtrku pa so se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina posebej je pod nadzorom mentorjev na terenu spoznavala in določala ptice ter njihova življenjska okolja; v poplavnem gozdu ob reki Muri, na Gajševskem jezeru, v naselju Veržej in v kmetijski kulturni krajini okrog Veržeja. Posebno doživetje za vse udeležence je predstavljajo obročkanje ptic na učni poti Mrtvice reke Mure. Dan so zaključili z večernim izzivanjem in poslušanjem sov v Veržeju.

2014_11_2_POV_zaključna_Gregor Domanjko

Zaključne prireditve so se udeležili skoraj vsi družinski člani udeležencev.
foto: Gregor Domanjko

V nedeljo dopoldne so otroci v skupinah ponovno spoznavali ptice različnih življenjskih okolij in utrjevali osvojeno znanje za popoldansko ptičarijado – tekmovalni dogodek, kjer zmaga tista skupina, ki v omejenem času in na omejenem območju opazi največ vrst ptic. Večer so zaključili z druženjem ob pečenih kostanjih, ribah, hrenovkah in »pajanem« kruhu ob brunarici v lasti Francija Kosija.

Udeleženci so v dveh dneh skupaj opazili ali slišali 61 različnih vrst ptic. To je odličen rezultat, glede na podatek, da so ornitologi v preteklosti v Veržeju in okolici opazili 78 vrst. Med vsemi temi vrstami bi izpostavili velikega srakoperja, plašico, pinožo, skobca, malo uharico, vodomca in raco konopnico.

V ponedeljek, zadnji dan ornitološkega vikenda, so otroci izdelovali plakate in predstavitve svojih opazovanj ter dela, ki so ga popoldne na zaključni prireditvi predstavili svojim staršem in drugim zbranim gostom v OŠ Veržej.

2014_11_2_POV_skupinska_Gregor_Domanjko

Udeleženci in mentorji 4. Pomurskega ornitološkega vikenda.
foto: Gregor Domanjko

Larisa Gregur, vodja 4. Pomurskega ornitološkega vikenda o svojih vtisih: »V tako kratkem času je otroke težko navdušiti in jim predstaviti celotno zgodbo o pticah. Da smo na pravi poti, nam povedo obrazi nasmejanih otrok in pozdrav v slovo: »Se vidimo naslednje leto!«. Največja nagrada za vsakega organizatorja je, ko vidi, da so njegov vložen trud, energija in čas obrodili sadove.«

Člani DOPPS se zahvaljujejo OŠ Veržej, Tovarni bovdenov in plastike d.d. iz Lenarta, podjetju TEO-TEN d.o.o. iz Ljutomera in Občini Veržej, ki so društvo pri izvedbi 4. Pomurskega ornitološkega vikenda finančno podprli.