Opis območja
Gozdni rezervat Babji ložič pri Ljutomeru je 23 hektarjev velik ostanek nekdanjih obsežnih nižinskih hrastovo-gabrovih gozdov v dolini reke Ščavnice. Zaradi posebnega življenjskega prostora je tudi zavarovan kot naravna vrednota državnega pomena. V rezervatu se lahko sprehodimo ob mogočnih dobovih in gabrovih drevesih, ki nam dajo občutek pragozda. Še posebej je obisk priporočljiv marca in aprila, ko tla prekrije bujna zelena preproga tipične nižinske vegetacije.

Dostop in opis poti
Pripeljemo se z vlakom in izstopimo na postajališču Ljutomer mesto. Ko pogledamo čez tire, se nam pogled ustavi na gozdičku, ki je naš cilj. Na drugi strani proge čez 50 metrov zavijemo z asfaltne ceste na levo in sledimo poljski poti, ki nas pripelje do reke Ščavnice. Prečkamo mostiček in že smo na robu rezervata. Pot od postaje do rezervata je dolga okoli 600 metrov. Obisk rezervata traja približno dve uri.

Ptice
V Babjem ložiču se bomo srečali s tipičnimi ptičjimi vrstami nižinskih gozdov. Zgodaj spomladi začnejo svatovati črna in zelena žolna, veliki, srednji in mali detel. Prisotna sta tudi kratkoprsti in dolgoprsti plezalček. Pravi živžav se začne aprila, ko se ščinkavcem, škorcem, sinicam in drozgom pridružijo črnoglavka, belovrati muhar, sivi muhar, kobilar, divja grlica in druge vrste ptic. Rezervat obdajajo polja z mejicami, kjer lahko opazujemo vrste kulturne krajine, kot so poljski in čopasti škrjanec, rjavi srakoper, slavec in druge. Od ujed v okolici najpogosteje vidimo kanjo, postovko in občasno sršenarja. Ponoči slišimo lesno sovo in malo uharico. V spomladanskem času se pojavljajo pepelasti, rjavi in močvirski lunj, konec aprila in v začetku maja pa tudi rdečenoga postovka.

Druge rastline in živali
Od rastlin naj omenimo navadni mali zvonček, dve vrsti petelinčkov in pegasti pljučnik, od živali pa belouško in rogača.