Opis območja
Hraški mlaki sta plitvi poplavljeni kotanji na travnikih, ki ju je bližnja živinorejska farma uporabljala kot gnojni jami. Prvič so bile, takrat tri, v karto vrisane leta 1978. Njun ornitološki pomen so ornitologi začeli raziskovati leta 1991, že naslednje leto pa so tu zabeležil prvo gnezditev čopaste črnice v zahodni Sloveniji. Prav tako je bila tukaj zabeležena tudi prva gnezditev črnovratega ponirka pri nas.

Dostop
V Hraše iz Ljubljane nekajkrat dnevno vozi medkrajevni avtobus (linija Vodice). Izstopimo pri jahalnem centru Janhar. Od tu nas od Hraških mlak loči nekaj sto metrov asfaltirane ulice, ki pelje proti severu in se konča pri kmetijskem kombinatu. V kolikor nam ure odhodov za Hraše ne ustrezajo, se lahko peljemo tudi v sosednjo vas Zapoge (vzhodno od Hraš), od koder se v Hraše podamo po dober kilometer dolgi makadamski cesti, ki vodi preko polj. Pri orientaciji nam pomaga cerkev sv. Jakoba, ki stoji na poljih na desni strani, približno na polovici te poti. Makadamska pot iz Zapog nas pripelje prav do Hraških mlak.

Opis poti
Med dvema mlakama vodi kolovoz, ki je po močnem deževju lahko precej blaten, zato priporočamo primerno obutev. Sicer pa je večina obrežja prehodna kljub brezpotju. Najprimernejše mesto za opazovanje je kjerkoli na južnem obrežju južne mlake (večja mlaka, ki je bližje naselju). Za celoten izlet potrebujemo tri do štiri ure.

Ptice
Mlaki sta najbolj zanimivi za opazovanje vodnih ptic in ptic pevk, ki gnezdijo v trstičju in rogozu. Če pa se sprehodimo po poteh širše okolice, lahko srečamo tudi značilne ptice kulturne krajine in gozdov. V času gnezditve bomo na mlakah opazovali malega in čopastega ponirka, laboda grbca in čopasto črnico. Z nekaj sreče bomo uzrli tudi zelenonogo tukalico ali mokoža. Nad gladino vode se spreletavajo jate kmečkih in mestnih lastovk, ki pa se jim občasno pridruži tudi kakšna breguljka. V času selitve lahko na mlakah opazujemo več vrst rac, kot so reglja, kreheljc, žvižgavka in dolgorepa raca ter kostanjevka. V trsju lahko naletimo na grahasto in malo tukalico, medtem ko se na obrežju zadržujejo jate pobrežnikov, večinoma močvirskih martincev, med katere se občasno pomešajo tudi redkejše vrste.

Druge rastline in živali
Druge najopaznejše živali so, glede na tip prebivališča, seveda dvoživke in kačji pastirji. V času svatbe zelenih žab nas v poznopopoldanskem času očara njihovo oglašanje. V obrežnem rastlinju se skrivajo rege, spomladi pa se tu mrestijo sekulje in krastače. Na podrtem deblu vrbe se rade sončijo belouške. Dobršen del obalnega pasu južne mlake je zaraščen z rogozom, južni del ob vasi pa je odprt, saj so pred leti posekali obrežno vrbovje. Severno mlako pretežno porašča trs, deloma pa tudi rogoz. Vodna gladina je skoraj vedno pokrita z vodno lečo.

Zanimive povezave
Hraški bajer