Opis območja
Nastanek današnjega Škocjanskega zatoka ima dolgo zgodovino. V 13. stoletju so zaradi potreb solinarstva začeli zasipavati morje in otok Koper postopoma združili s kopnim. Z nadaljnjim zasipavanjem in razvojem mesta in pristanišča Koper je na območju nekdanjega zaliva ostal le še majhen delček – Škocjanski zatok. V polslani laguni in na vlažnih travnikih Bertoške bonifike je svoje življenjsko okolje našlo veliko število zanimivih in pri nas redkih vrst ptic ter slanoljubnih rastlin. Območje, ki je danes izjemnega pomena zaradi izredno bogate favne in flore, je kot naravni rezervat zavarovano od leta 1998. Razglašeno je bilo za posebno območje varstva za ptice (Natura 2000) in ekološko pomembno območje. Rezervat upravlja DOPPS.

Dostop
Z medkrajevnim avtobusom ali vlakom se pripeljemo do železniške in avtobusne postaje Koper, nato pa se peš ali s kolesom odpravimo po kolesarski stezi, ki jo najdemo za poligonom za gokart in je postavljena na trasi nekdanje ozkotirne železnice Parencane, ki poteka med današnjo železniško progo in avtocesto. Pot pelje vzdolž polslane lagune in jezerca in traja približno pol ure. Ko prispemo do križišča, zavijemo levo in takoj opazimo Bertoško bonifiko. Vhod je na parkirišču, nekaj sto metrov za križiščem.

Opis poti
Okrog sladkovodnega dela z vlažnimi in močvirnimi travniki vodi urejena učna pot, omejena z nasipi in opremljena s tablami in opazovalnicami. Z ene izmed opazovalnic lahko opazujemo tudi polslano laguno. Dostop z železniške postaje in sprehod po učni poti traja približno šest ur.

Ptice
Območje je za opazovanje ptic zelo zanimivo skozi vse leto. V trstičju redno gnezdijo čapljice, mokoži in zelenonoge tukalice. Območje je pomembno gnezdišče za polojnike, beločele in male deževnike ter za divje grlice, slavce, brškinke, svilnice, rakarje in druge vrste. Pozimi lahko večkrat opazimo pritlikave kormorane, beločele gosi, žvižgavke, reglje, pribe, togotnike, martince, kozice in še veliko drugih zanimivih vrst.

Druge rastline in živali
Po renaturaciji so na travnike pripeljali kamarške konje in podolsko govedo, prisotne so tudi nutrije, poljski zajci, nekaj dvoživk, kuščaric, rib in glodavcev. Ob robovih polslane lagune so pomembna rastišča slanoljubnih rastlin: navadnega osočnika, ozkolistne mrežnice in navadnega členkarja. V Škocjanskem zatoku je edino rastišče obmorske triroglje v Sloveniji.

Zanimive povezave
Naravni rezervat Škocjanski zatok