Mobilni kot ptice je skupni projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije in hkrati sinonim ki smo ga v okviru projekta uvedli za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Z njim bi radi opozorili na to, o čemer večina ljudi do nedavnega niti ni razmišljala: da tudi z na videz nedolžnim in običajnim vedenjem v prostem času, kot je izlet v naravo z jeklenim konjičkom, na kumulativni ravni prispevamo k nastanku nepopravljive škode za naravo. Po podatkih SURS so emisije prometa v Sloveniji v letu 2014 predstavljale kar 32 % toplogrednih plinov, po uporabi osebnih avtomobilov pa smo Slovenci v evropskem vrhu.

                         

Podnebne spremembe so znotraj širšega okoljskega področja tudi izrazito naravovarstven problem. Vse aktivnosti, ki blažijo negativne vplive podnebnih sprememb, so zato nujne tudi z vidika varstva ptic in biotske pestrosti. S to mislijo smo zasnovali tudi projekt Mobilni kot ptice, katerega aktivnosti so obsegale spodbujanje trajnostnih prihodov na izbrana naravna območja, in sicer z vodenimi ogledi le-teh na desetih kolesarskih ornitoloških izletih, s kolesarskimi in peš prihodi pa smo v primeru Naravnega rezervata Škocjanski zatok dejavno vključili tudi pet skupin učencev iz lokalnih šol. Trajnostne prihode smo promovirali na družabnih omrežjih, spletu in prek kolesarskih oziroma turističnih aplikacij (npr. Nexto) kot tudi z vodnikom Izleti v naravo s trajnostnimi prihodi.

V naravnih rezervatih Škocjanski zatok in Ormoške lagune, ki sta na strateških lokacijah ob pomembnih kolesarskih trasah, smo vzpostavili kolesarski postaji za varno parkiranje koles, ki bosta na dolgi rok omogočali spodbujanje prihodov s kolesi. V Škocjanskem zatoku smo vzpostavili tudi števce za merjenje obiska, ki kažejo na pozitiven vpliv nove kolesarske infrastrukture, saj se obisk kolesarjev povečuje.

S projektom smo želeli spodbuditi razmišljanje o negativnih spremembah, ki jih sprožamo z netrajnostnimi potovanji v naravo v prostem času in spodbujati pozitivne vedenjske spremembe. Škodo, ki jo povzročamo naravi, povzročamo tudi sebi, saj smo od nje življenjsko odvisni. Vsak pri sebi lahko razmisli in spremeni svoje vedenje. Čim več nas bo to storilo, bolj bo trajnostno razmišljanje in delovanje na tem področju družbeno sprejeto, s tem pa bodo lažje in hitrejše vse nadaljnje pozitivne spremembe.

Kam na izlet?

Projekt sta od marca do novembra 2017 uresničila Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenska kolesarska mreža:

      

Sofinancer projekta: