Uspešni projekti obnove in ohranjanja biodiverzitete v Evropi

Biodiverzitetna kriza je največja kriza, s katero se trenutno spopada človeštvo. Čeprav je izumiranje vrst naraven proces, je danes jasno, da je človek z uničevanjem in degradacijo habitatov, vnosom polutantov, netrajnostno rabo naravnih virov, vnosem tujerodnih vrst in s povečanjem izpustov toplogrednih plinov v ozračje dinamiko izumiranja popolnoma spremenil.

V Evropi je kar 81 % habitatov v EU je v neugodnem ali slabem stanju. Podatki so zelo zaskrbljujoči tudi pri pticah skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje.

Kako se spopasti s krizo biodiverzitete?

Z izgubo biotske raznovrstnosti se moramo spoprijet z obnovo narave, hkrati pa se moramo osredotočiti tudi na varovanje narave, ki jo še imamo. Brez povečanja EU sredstev za obnovo in ohranjanje biotske raznovrstnosti, krize biodiverzitete ne bo mogoče rešiti.

Na srečo je v teku že veliko uspešnih in navdihujočih projektov, s katerimi pomagamo naravi, najdete jih v publikaciji izdani s strani Bankwatch in EuroNatur.

Publikacija prikazuje številne načine, na katere lahko uporabimo EU sredstva za varovanje in obnovo biotske raznovrstnosti in vključuje 10 primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biodiverzitete iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije, ki prikazujejo, da imajo javne finance zelo pomembno vlogo pri ohranjanju narave.

Vabljeni k branju!

Publikacija Led by nature

 

Mladi ornitologi, pozor!

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni v objemu narave čudovitega Goričkega, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Goričko 2024«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta LIFE for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Goričkega od ponedeljka, 24. junija do nedelje, 30. junija 2024.

Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci, vsaka skupina pa se bo lotila raziskovanja določene teme. Udeležbo priporočamo mladim med 12. in 18. letom starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora izpolni PRIJAVNI OBRAZEC. Prijave zbiramo do 26. aprila 2024, vse prijavljene pa bomo o izboru za udeležbo na taboru obvestili po elektronski pošti najkasneje do 6. maja 2024. Za več informacij pokliči na številko 051 222 350 ali piši na ursa.gajsek@dopps.si.

Slovenija je prejela obrazloženo mnenje Evropske komisije glede upada travniških vrst ptic

Evropska komisija je v sredo, 13. 3. 2024, Republiki Sloveniji poslala obrazloženo mnenje zaradi neupoštevanja Direktive o habitatih in Direktive o pticah v zvezi z zaščito travišč, travniških ptic in metulja barjanskega okarčka (INFR(2019)4058). Zaradi slabšanja stanja populacij omenjenih vrst in habitatov je Slovenija že leta 2019 prejela uradni opomin, po katerem je sicer sprejela določene ukrepe, ki pa stanja niso izboljšali. Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca, da se odzove in sprejme potrebne ukrepe, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije. Več si lahko preberete TUKAJ.

V letu 2023 smo prešteli najmanj koscev na območjih Natura 2000 doslej. Foto: Tomaž Mihelič

Predmet kršitve evropske in nacionalne naravovarstvene zakonodaje so upadi naslednjih vrst oz. skupin ptic:

  • travniške gnezdilke: glede na podatke državnega monitoringa pogostih ptic kmetijske krajine so populacije vrst, ki gnezdijo na travnikih, od leta 2008 do 2023 upadle za 42,8 ± 3,2 %.
  • veliki skovik Otus scops na območju Natura 2000 Goričko: število klicočih samcev je glede na podatke državnega monitoringa upadlo s 157 v letu 2004 na 72 v letu 2023.
  • kosec Crex crex na območjih Natura 2000 Ljubljansko barje, Breginjski Stol in Planinsko polje: število klicočih samcev na Ljubljanskem barju se je zmanjšalo s 146 v letu 2003 na 32 v letu 2023, na Breginjskem Stolu s 84 v letu 2004 na 7 v letu 2023 ter na Planinskem polju s 23 v letu 2004 na 12 v letu 2023.
  • repaljščica Saxicola rubetra na območju Natura 2000 Ljubljansko barje: število parov se je zmanjšalo s 1850-2250 konec 1990-tih (kar je bila osnova za oceno velikosti populacije ob vstopu Slovenije v EU 2004) na okoli 500 parov v letih 2020-2021.
  • veliki škurh Numenius arquata na območju Natura 2000 Ljubljansko barje: število parov se je zmanjšalo z 9-12 v letu 2011 na zgolj en par v letu 2023.

Pregnojen travnik. Foto: Katarina Denac

Predmet uradnega opomina in zato tudi obrazloženega mnenja je tudi slabo stanje travišč, predvsem na določenih območjih Natura 2000. Mnoga od teh travišč so kvalifikacijska, torej so bila območja opredeljena (med drugim tudi) z namenom njihovega varovanja.

Slabo stanje travišč povzročajo predvsem različne netrajnostne prakse upravljanja, povezane z intenzivnim kmetijstvom, na primer spreminjanje ekstenzivnih travnikov v njive in intenzivne travnike, ki so košeni večkrat letno z zgodnjo prvo košnjo, gnojeni in/ali intenzivno pašeni.

V manjši meri biodiverziteto ogroža tudi opuščanje ekstenzivnega kmetovanja, kar vodi v zaraščanje krajine z grmovjem in drevjem – ta dejavnik je pomemben npr. pri zaraščanju habitata kosca na območju Natura 2000 Breginjski Stol.

Določene vrste ptic kmetijske krajine pa ogroža tudi odstranjevanje ali propadanje krajinskih elementov, kot so mejice, visokodebelni sadovnjaki ter solitarna lesna vegetacija (osamela drevesa ali grmi).


Viri:
DENAC, K., STANIČ, D., BOŽIČ, L., KMECL, P., BLAŽIČ, B., DENAC, D., BORDJAN, D., KOCE, U., MIHELIČ, T. (2023): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2023 in sinteza monitoringa 2021-2023. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.

Poročilo (pdf)

KMECL, P., GAMSER, M., ŠUMRADA, T. (2023): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic v letih 2021, 2022 in 2023 za določitev vrednosti slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – končno poročilo. DOPPS, Ljubljana.

Poročilo (pdf)

ZRSVN (2019): Povzetek poročila po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018.


 

Ponovno je za nami zelo uspešna Gugalnica

Konec tedna smo ponovno izvedli uspešen in zelo številčen popis velike uharice na Krasu. Skrb za veliko uharico je tudi letos povezala več kot 180 srčnih ljudi in skupaj nam je v večernih urah sinhrono uspelo popisati celotno območje Krasa in okolice. Narava popisa omogoča, da se nam na terenu pridružijo tudi novinci in zelo nas veseli, da se vas je kar nekaj priključilo tudi letos. Kaže, da bo število varuhov velike uharice lahko vsako leto raslo, kar je zelo spodbudno, saj bolje kot vrsto poznamo bolj učinkovito jo lahko varujemo.

Popis velike uharice. Foto: Gregor Bernard

Na Gugalnici – skupinskem popisu velike uharice, ki smo jo skupaj s Parkom škocjanske jame letos organizirali že 26. leto zapored, smo popisali 13 teritorijev znotraj SPA Kras. Ker pa je to območje zaradi števila udeležencev postalo »pretesno« za vse popisovalce, smo v Vipavski dolini in Postojnskem evidentirali še 8 teritorijev in tako popisali skupaj 21 teritorijev, kar je izjemen uspeh.

Samec velike uharice nas je na Gugalnici prijetno presenetil

Število registracij velikih uharic je, v primerjavi s številom udeležencev, vsako leto precej majhno in posledično je med samim popisom ne more slišati prav vsak.

Letos, pa nam je teritorialni samec v Parku Škocjanske jame pripravil prijetno presenečenje in s tem omogočil, da so njegovo oglašanje slišali tudi tisti, ki je morda na svoji popisni točki niso zabeležili. Oglašal se je prav iz lokacije, kjer smo se po popisu zbrali na predavanju in nam tako zelo popestril zaključno druženje. Para v Škocjanskih jamah smo še posebej veseli, saj je rezultat naravovarstvenih prizadevanj v sklopu projekta ZaKras.


Še vedno imaš priložnost slišati našo največjo vrsto sove

V naslednjih dnevih bodo še potekali popisi velike uharice in če želiš pomagati, se nam pridruži na terenu. Več informacij o tem, kako se nam lahko pridružiš, najdeš na spletni strani VARUHI VELIKE UHARICE.


Spremljaj gnezditev velike uharice

J-UHU! Obe gnezdi, ki jih spremljamo preko živih kamer sta že zasedeni, dan pred Gugalnico pa smo opazili že prvo jajce.


 

Evropski parlament glasoval za sprejem Uredbe o obnovi narave

Včeraj je Evropski parlament s solidno večino izglasoval Uredbo o obnovi narave (ang. Nature restoration law) in tako Evropi dal zgodovinsko priložnost, da s skupnimi napori v naše življenje vrnemo izgubljeno naravo. V obdobju, ko našo celino pretresajo poplave, suše in požari, bo ta uredba Evropejcem zagotovila varnejšo in bolj zdravo prihodnost, saj bo pomembno prispevala k blaženju učinkov podnebnih sprememb, k dolgoročni prehranski varnosti, čisti pitni vodi in kakovostnemu ozračju.    

Predlog uredbe, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2022, je bil predmet dolgotrajnih pogajanj med evropskimi institucijami in v trilogu med Komisijo, Svetom in Parlamentom je bil v začetku lanskega novembra vendarle sprejet politični dogovor o njeni končni vsebini. Uredba je bila po eni strani ves čas tarča različnih interesnih skupin, ki so si neusmiljeno prizadevale za njeno razgradnjo ali celo popolno zavrnitev, po drugi strani pa je prejela podporo več kot enega milijona prebivalcev EU, ki se zavedamo, da brez ohranjene narave za naše skupnosti ni prave prihodnosti. Z velikim olajšanjem smo prejeli vest, da Evropski parlament danes naših glasov ni preslišal.

Uredba predstavlja ključen zakonodajni okvir za izvajanje Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naše življenje, ki v središče postavlja obnovo vseh ključnih evropskih ekosistemov. Do leta 2030 bo tako treba vzpostaviti konkretne ukrepe za obnovo biodiverzitete gozdov, rek in jezer, kmetijske krajine, urbanih okolij in morij na vsaj 20% površine kopnega in 20% površine morja v EU, do leta 2050 pa v vseh ekosistemih, ki so potrebni obnove. Svoj prispevek k temu cilju bodo države članice začrtale v nacionalnih načrtih obnove, v katerih bodo opredelile konkretna območja in ukrepe na teritorijih svojih držav. 

Uredba bo stopila v veljavo po formalnem priznanju s strani držav članic, ki ga pričakujemo marca ali aprila letos. Na DOPPS-u bomo spremljali proces izvajanja uredbe in po lastnih močeh in možnostih prispevali k njeni uveljavitvi na nacionalnem nivoju.

Pomembno vlogo za sprejem tega prelomnega zakona je s kampanjo #RestoreNature odigrala koalicija mednarodnih nevladnih organizacij za varstvo narave: BirdLife Europe, ClientEarth, World Wildlife Fund (WWF EU) in European Environmental Buro (EEB). Ob včerajšnji zmagi so podali tole izjavo: »Uredba o obnovi narave je že ves čas veliko več kot zakonodaja za obnovo narave. Je simbol, da se Evropa lahko in se tudi bo zavezala k boju za ohranitev našega planeta. Olajšani smo, da so evropski poslanci poslušali dejstva in znanost in se niso vdali populizmu in zastraševanju. Zdaj pozivamo države članice, da sledijo njihovemu zgledu in sprejmejo ta prepotrebni zakon za vračanje narave v Evropo.«

Vabilo na Gugalnico – skupinski popis velike uharice

Letos so velike uharice začele zgodaj s svatovanjem, zato je pravi čas, da vas povabimo na Gugalnico, popis velike uharice ob spomladanskem prebujanju narave.

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v petek, 8. marca 2024, popoldan (rezervni »vremenski« datum je en dan kasneje). Zaradi lažje logistike, bomo popisne točke razdelili v naprej. Popis traja od 17h do 19h, sam dogodek pa se navadno zaključi v poznih večernih urah.

Več o popisu najdete lahko na i-Gugalnica2024.

Na Gugalnici lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci imate možnost, da se priključite poznavalcem in se tako hitro priučite popisa. Izkušeni popisovalci pa poskrbite, da lahko pokrijemo veliko območje, opravimo kvaliteten popis in da je lahko prijetno druženje po popisu zabeljeno z veliko dogodivščinami iz preteklega leta.

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na preizkušeni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po celotnem Krasu. Po popisu bo predavanje in druženje v parku.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Število novincev, ki ga lahko vsako leto sprejmemo je omejeno, poskusili pa bomo najti prostor za vse.

Se veselimo snidenja,

Ekipa DOPPS

Življenja ljudi in mokrišč so prepletena

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov. Če na mokrišča ne pomislimo vsakodnevno, je prav, da nanje pomislimo vsaj na ta dan v letu in se zamislimo, ali naredimo dovolj za njihovo ohranjanje in kaj lahko spremenimo, da bomo tudi mi prispevali k njihovemu ohranjanju in obnovi.

Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje. Od leta 1700 je namreč izginilo že več kot 80 % mokrišč, kar je ob vse večjih posledicah podnebnih sprememb zelo zaskrbljujoče. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Z izgubo mokrišč izgubljamo vsi

Mokrišča opravljajo številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi. Med drugimi so vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. So pomemben rezervoar ogljika, saj ga nekatera mokrišča skladiščijo tudi do štiri krat več kot tropski gozdovi. Šotišča, ki pokrivajo le 3 % površine našega planeta, tako skladiščijo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj. Hkrati so mokrišča naš naravni ščit in zagotavljajo poplavno varnost – vsak kvadratni meter mokrišča v povprečju absorbira 14.000 litrov poplavne vode.

Vlaganje v ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednjega se zavedamo tudi na DOPPS-u, zato je ohranjanje mokrišč naša prioriteta že od samega začetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihovih primarnih funkcij tudi v prihodnje. Vključeni smo (in smo bili) tudi v številne projekte, katerih cilj je ohranjanje mokrišč, med drugimi LIFE LIVEDRAVA, LIFE Tršca, LIFE Stržen, BESTbelt Mura in PoLjuba.

IZŠEL JE ZIMSKI SVET PTIC

V zadnjih dneh leta 2023 je izšla zimska številka Sveta ptic. V uvodniku vas tokrat nagovori predsednica DOPPS, dr. Tanja Šumrada, ki piše tudi o dobrih novicah na področju varstva ptic v kmetijski krajini.

V poljudnem članku preberite o tem kako nam psi lahko pomagajo pri varstvu ptic pred električnim udarom. Dogodke električnih udarov je v naravi sicer težko odkriti. Z uporabo detekcijskih psov pa se število najdb poveča in tako se poveča tudi učinkovitost terenskih raziskav.

V ornitološkem potopisu vas tokrat popeljemo v Ekvador, natančneje v tropski deževni pragozd Amazonije, ki je ponekod prehoden je po rečnih tokovih. V rubriki Varstvo narave pišemo o pomenu staroraslih gozdov za varstvo gliv, v rubriki Narava Slovenije pa o skritem, a zato nič manj ogroženim življenju v podzemlju. V rubriki Portret ptice predstavljamo kalina, pravega gozdnega »prikupneža«, ki ga v zimskem času z nekaj sreče lahko opazimo tudi na ptičji krmilnici.

V rubriki Skozi objektiv na fotografijah Danijel Turnšek predstavlja ptice malo drugače. Najmlajši lahko v tokratni številki najdejo idejo o ponovni uporabi papirnate embalaže ali praznih škatel za jajca. Iz njih lahko izdelate voščilnice za različne priložnosti.

Pišemo tudi o prostovoljnih delovnih akcijah na otokih Ptujskega jezera, ki so ključne za ohranjanje populacij navadne čigre ter črnoglavih in rečnih galebov, ki gnezdijo na teh otokih. V tokratni številki preberite o tem kje vse so letos potekali izleti ob Evropskem dnevu opazovanja ptic in kje je potekala letošnja, že 15. Ptičarijada.

Ponovno vas vabimo, da se preizkusite v določanju skrivnostne fotografije in spoznate zanimive vrste živali in rastlin, ki jih lahko v naravi opazujete v zimskem času. Tudi tokrat na zadnjih straneh ne manjka društvenih novic.

Vse to in še kaj najdete na straneh zimske številke Sveta ptic.

 

Vse dobro v novem letu vam želim!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Odkrivanje nevidnega: kako nam psi lahko pomagajo pri varstvu ptic pred električnim udarom?
  • 12: Cuyabeno – tropski deževni pragozd v Amazoniji
  • 16: Katere in koliko ptic smo letos prešteli v akciji Ptice okoli nas
  • 18: Pomen staroraslih gozdov za varstvo gliv
  • 20: Življenje v podzemlju: skrito, a tudi ogroženo
  • 23: Istanbulsko nebo prekrilo na tisoče belih štorkelj
  • 24: Kalin – gozdni »prikupnež«
  • 26: Ptice malo drugače
  • 34: Reciklirana voščilnica s semeni
  • 36: Navadne čigre na Ptujskem jezeru še vedno odvisne od pomoči prostovoljcev
  • 38: Evropski dan opazovanja ptic 2023
  • 40: Zimska opazovanja v naravi
  • 42: Nepozaben teden v Ulcinjskih solinah
  • 44: Ptičarijada 2023
  • 45: Mlinarček na ptičji krmilnici
  • 46: Uspešna skupščina DOPPS
  • 50: Novice
  • 52: V slovo Igorju Brajniku

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2023, letnik 29, številka 04.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2023?

Zadnji teden januarja že tradicionalno preštevamo ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Letos smo jih s skupimi močmi našteli kar 15.248, pripadale pa so 72 vrstam. V naslednjih vrsticah vam povemo, katerih je bilo največ in kdo je najbolj vneto prešteval.

Namen akcije Ptice okoli nas je opazovanje ptic okoli naših domov in podatki opazovanih ptic kažejo, da navodila in priporočila pridno upoštevamo. Med najštevičnejšimi so namreč prav tiste vrste, katere pogosto označimo kar z izrazom mestne ali urbane ptice.

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2442. Na drugem mestu se je zadržala siva vrana, katerih smo našteli 1634 osebkov, na tretjem mestu pa velika sinica s 1572 opazovanimi osebki. Trojica na vrhu je tako v primerjavi z letom 2022 ostala nespremenjena. Vse tri vrste so po številu opazovanih ptic predstavljale kar 37 % vseh opazovanih ptic. Trem najštevilčnejšim so sledili poljski vrabec, domači golob, ščinkavec, plavček, kos, lišček in sraka.

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2023 združila 1484 opazovalcev, največ doslej. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v šoli ali vrtcu. Letos je bilo takšnih 1129 iz 28 različnih srednjih in osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (389 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (223 sodelujočih), SIC Brežice (61 sodelujočih), BC Naklo (58 sodelujočih) in Vrtcu Beltinci (47 sodelujočih).

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, predvsem pa učiteljicam in učiteljem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.

Tabela: Zanimive vrste ptic, preštete v akciji Ptice okoli nas v letu 2023 in njihovo število
VRSTA ŠTEVILO
žerjav (Grus grus) 80
vplaninska kavka (Pyrrhocorax graculus) 40
krivokljun (Loxia curvirostra) 5
bela štorklja (Ciconia ciconia) 2
srednji detel (Dendrocoptes medius) 1
pivka (Picus canus) 1
brezovček (Acanthis flammea) 1

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2023 (pdf)


Ptice bodo okoli nas tudi v letu 2024

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2024 potekala od ponedeljka, 22. do nedelje, 28. januarja. V tem tednu si morate enkrat vzeti pol ure časa in opazovati ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.