Domači vrabec je splošno razširjena ptica, katerega lahko Evropejci v zadnjih 30 letih opazujemo vse redkeje, opozarjajo raziskovalci.
foto: Aleksander Kozina
Nedavno objavljena znanstvena študija je pokazala, da je leta 2009 v primerjavi z letom 1980 v Evropi živelo kar 421 milijonov ptic manj. Najbolj opazni so predvsem upadi nekaterih splošno razširjenih vrst ptic kot so domači vrabec, škorec, poljski škrjanec in jerebica.
Skupina raziskovalcev je v znanstveni reviji Ecology Letters objavila članek o poteku in značilnostih izjemno hitrih upadov ptic v Evropi v zadnjih 30 letih, kar je nov dokaz pospešenega upadanja biotske pestrosti po vsem svetu. V raziskavi so za analizo uprabili podatke že več desetletij trajajočega spremljanja stanja populacij ptic v evropski kulturni krajini, kateremu se je leta 2007 za Slovenijo pridružil tudi DOPPS.
Največji delež zmanjšanja so raziskovalci pripisali nekdaj splošno razširjenim pticam v kmetijski kulturni krajini, katerih številčnost je upadla zaradi intenzifikacije kmetijstva, dobro raziskani pa so tudi že nekateri drugi pomembni viri ogrožanja.
Število belih štorkelj se v Evropi v zadnjih letih počasi povečuje, kar je med drugim rezultat uspešnih naravovarstvenih ukrepov.
foto: Dejan Bordjan
Populacije nekaterih redkih vrst so v zadnjih letih znova narasle
Analize podatkov pa so podale tudi nekaj nekaj razveseljivih rezultatov. Število osebkov vrst kot so rjavi lunj, kanja in krokar je namreč v zadnjem desetju poraslo. Raziskovalci menijo, da so razlogi predvsem v neposrednih naravovarstvenih ukrepih v naravi in boljšem pravnem varstvu.
Richard Gregory, vodja skupine za monitoring vrst in raziskave pri britanskem partnerju BirdLife RSPB: “Redkejšim vrstam, ki jih obravnavamo v tej študiji in katerih populacije naraščajo, so pomagali naravovarstveni ukrepi po vsej Evropi. Bela štorklja in rjavi lunj, na primer, imata v Evropski uniji zagotovljeno visoko raven varstva, zato se njuna številčnost povečuje. Sočasni ohranitveni ukrepi in pravno varstvo vseh ptic in njihovih življenjskih okolij so zato nujno potrebni za zaustavitev zmanjševanja njihovega števila.”
Zmanjšanje števila splošno razširjenih vrst bo verjetno dolgoročno škodljivo tudi za ljudi
Raziskovalci so v razpravi opozorili, da so ukrepi naravovarstvenikov pogosto usmerjeni predvsem k ohranjanju redkih in ogroženih vrst. Zaradi njihovega hitrega upadanja, pa bi v prihodnje več naporov morali usmeriti tudi v ohranjanje splošno razširjenih vrst. Te ptice so namreč pomembne zaradi svojih vlog, ki jih imajo in opravljajo v ekosistemih.
Vodilni avtor članka, Richard Inger, iz Univerze v Exetrju, pojasnjuje ta pomembni vidik: “Zelo hitro zmanjševanje števila sicer splošno razširjenih vrst ptic je zelo zaskrbljujoče, saj je to skupina ptic, od katerih imamo ljudje največjo korist. Vse bolj jasno namreč postaja, da je interakcija z naravo osrednjega pomena za zagotavljanje dobrobiti človeka, tako veliki upadi pa bodo verjetno za našo družbo zelo škodljivi.”