Letošnje leto smo s pomočjo popisov za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) sedmo leto zapored znova spremljali stanje gnezdilk slovenske kmetijske kulturne krajine. Rezultati so zaskrbljujoči. V obdobju od leta 2008 se je skupna številčnost 29 značilnih gnezdilk slovenske kmetijske krajine zmanjšala za več kot 20 odstotkov!
Vrste, kot so veliki škurh, črnočeli srakoper (na fotografiji) in vrtni strnad, so pri nas na robu izumrtja, saj jih je letos gnezdilo le še nekaj parov.
foto: Peter Buchner
SIPKK v letu 2014 znaša 78,1, kar je za 0,8% slabše kot v letu 2013 in za 21,9% slabše, kot v letu 2008. Najslabše gre travniškim vrstam, ki imajo za isto obdobje indeks 62,8. Večina travniških vrst očitno doživlja upad, repnik ima denimo indeks le 26,4 glede na leto 2008 (100 bi pomenilo, da ni spremembe populacije oziroma, da smo prešteli enako število repnikov). Slabo gre tudi gozdnim vrstam v kmetijski krajini in pticam, ki gnezdijo v mejicah.
V Sloveniji so tri vrste, značilne za kmetijsko krajino, v preteklih treh desetletjih letih kot gnezdilke celo izumrle – to so travniška cipa, južna postovka in zlatovranka, ki pa je letos po skoraj 10 letih prvič znova gnezdila na Goričkem.
Glavni razlogi za upad travniških vrst ptic so zmanjševanje obsega travnikov, njihovo intenziviranje ter izsekavanje mejic. Z upadom populacij ptic kmetijske krajine se sooča cela Evropa; od leta 1980 do 2012 so upadle za 54 odstotkov. Posebno velike težave imajo predvsem vrste, ki so se v preteklih stoletjih specializirale za življenje v okoljih s tradicionalnim in posebnim načinom upravljanja, kot so pozno košeni vlažni travniki, suhi kraški pašniki in stari visokodeblni sadovnjaki.
Dr. Primož Kmecl, koordinator projekta: “Relativno strm uprad številčnosti ptic kmetijske krajine je značilen za vso Evropo in je v večini primerov posledica intenzifikacije kmetijstva in njenih posrednih učinkov. Podobno smo opazili tudi v Sloveniji, v zadnjih letih pa lahko te spremembe tudi znanstveno ovrednotimo. Nujno potrebne so raziskave vzrokov za te upade, ustrezne ukrepe pa moramo čim prej prenesti v prakso.”
Natančni razlogi za zmanjševanje številčnosti se med različnimi vrstami ptic razlikujejo, prav tako pa razlike opažamo tudi med posameznimi območji. Na društvu zato v zadnjih letih z ekološkimi raziskavami intenzivno raziskujemo nekatere izmed najbolj kritičnih vrst, kot sta veliki skovik in smrdokavra na Goričkem ter vrtni strnad na Krasu. Vzpostavljamo tudi sodelovanje z lokalnimi kmeti in organizacijami, da bi poiskali rešitve, ki bi preživetje in preživljanje na teh območjih omogočilo tako pticam kot tudi domačinom.
Popise za določitev SIPKK sicer opravljamo na skupno 103 vnaprej določenih površinah, ki so razporejene na kmetijski krajini po celotni Sloveniji. Ta zalogaj vsako leto zmoremo s pomočjo predanega dela usposobljenih prostovoljcev društva. Projekt sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija, naročnik pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Poročilo Monitoringa za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – 2014 (pdf)