V začetku novembra smo člani DOPPS v osrednjih Slovenskih goricah gostili člane društva Lebende Erde im Vulkanland (L.E.i.V), ki se na avstrijskem Štajerskem ukvarjajo z varstvom in ohranjanjem zlatovrank. Osnovni namen njihovega obiska je bil ogled nekdanjega območja Natura 2000 Slovenske gorice – doli, kjer so do leta 2005 gnezdile zlatovranke ali zlatovrenke, kot jim pravijo domačini.
Nekdaj enotna populacija se zdaj ponovno širi v Slovenijo
Pred letom 2005, ko je v Slovenskih goricah nazadnje gnezdila zlatovranka, so ornitologi zlatovranke na jugovzhodu avstrijske Štajerske in pri nas šteli kot enotno populacijo zlatovrank na robu njene razširjenosti v tem delu Evrope. Že takrat so avstrijski kolegi z nameščanjem gnezdilnic pomagali slovenskim, saj so se zavedali, da bodo brez izboljšanja življenjskih pogojev in ohranitve zlatovrank v Sloveniji, v prihodnje težko ohranili zadnje zlatovranke tudi pri njih. V Slovenskih goricah je bilo za zlatovranke žal prepozno, na avstrijskem Štajerskem pa ornitologi z ogromnimi napori in velikimi finančnimi spodbudami za kmete ohranjajo še zadnje 3 pare!Predsednik L.E.i.V. Bernard Wieser, malo v šali, malo zares: »V zadnjih dveh letih se je financiranje ukrepov za ohranitev zlatovrank pri nas zelo zmanjšalo. Glede na dejstvo, da je zlatovranka pri vas na Goričkem zopet uspešno gnezdila, pričakujemo, da boste Slovenci v naslednjih 10 letih prevzeli pobudo za njeno ohranitev na tem območju«.
Skupne aktivnosti za izboljšanje življenjskih razmer za zlatovranke
V prihodnje z društvom Lebende Erde im Vulkanland načrtujemo skupne aktivnosti, ki bi zlatovrankam lahko pomagale pri ponovni naselitvi v Slovenskih goricah. Zato je obisk štel tudi kot ogled posameznih dolov, kjer bi izvedli nekatere ukrepe. Ogledali smo si dolino Velke, kjer je zlatovranka nazadnje gnezdila, se z njimi sprehodili v Jurovskem dolu in Malni ter izlet končali v Jakobskem dolu oz. Zgornji Velki.Koordinator obiska Gregor Domanjko: »Avstrijskim kolegom smo predstavili razloge za izumrtje zlatovranke v Slovenskih goricah, ki so podobni tistim pri njih; pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsuševanje travnikov in sprememba v koruzne njive ter posek mejic in posamičnih dreves zaradi lažjega obdelovanja s traktorji. Posledično je zlatovranka izgubila mesta za gnezdenje, drastično pa se je zmanjšalo tudi število žuželk. «
Z namenom predstaviti problematiko zlatovrank v Slovenskih goricah domačinom bomo v februarju v knjižnici v Lenartu izvedli predavanje o izvedenih naravovarstvenih ukrepih za ohranitev zlatovrank na Goričkem.