V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.
Da bodo ptice imele kje »sedeti«…
Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
foto: DOPPS
Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.
Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.”
Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
foto: Gregor Šubic
… in gnezditi!
Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.
“Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.
Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).