Na Ribniško-kočevskem območju poznamo vsaj dve gnezdišči bele štorklje. Prvi par je pred leti gnezdo spletel na dimniku šole v Stari Cerkvi. Drugo, ki se nahaja v Ribnici, pa smo v torek, 2. aprila, zaradi varnosti iz silosa preselili na drog z gnezdilnim podstavkom.
Oba spola sta si pri belih štorkljah zelo podobna, vendar so samci večinoma večji in imajo masivnejši kljun. Pri mladih pticah so kljun in dolge noge temnejše rdeče barve. Ptice tehtajo med 2,6 in 4,5 kilogrami. V dolžino merijo 100-125 cm, razpon kril pa znaša med 155 in 165 cm.
Foto: Aleksander Kozina
Akcije premeščanja gnezd – uspešno sodelovanje za dobrobit ptic
Glede na pretežno gozdnatost Ribniško-kočevskega območja bi tu pričakovali vse kaj drugega kot belo štorkljo. In vendar si je pred leti prvi par gnezdo spletel na šolskem dimniku v Stari Cerkvi pri Kočevju. Nadebudnemu paru so že pomagali in gnezdo pred kurilno sezono dvignili na podstavek. Drugo gnezdo pa je bilo v torek, 2. aprila, iz silosa preseljeno na drog z gnezdilnim podstavkom, ki je sedaj nameščen na koncu Obrtne cone Ugar v Ribnici.
Podobne akcije prestavitev gnezda na Zavodu RS za varstvo narave redno izvajajo, še posebej v SV Sloveniji, kjer je štorkelj več, v zadnjih letih pa tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. Omenjeno gnezdo v Ribnici je bilo prestavljeno na novo postavljeni gnezdilni drog v neposredni bližini starega gnezda. Podstavek za gnezdo smo zagotovili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ob finančni pomoči podjetja Comita, drog je zagotovil in postavil Elektro Ljubljana, DE Kočevje, fizično prestavitev gnezda pa so izvedli člani Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica. Akcijo je koordiniral Zavod RS za varstvo narave.
Večino gnezd bele štorklje zgradijo na električnih drogovih. Gnezda so okrogla, znesena iz vej in blata. Štorklje vanje znesejo do pet jajc.
foto: Dejan Bordjan
2014 je bilo rekordno leto
V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih število belih štorkelj povečalo. Leta 2014 je tako pri nas gnezdilo 266 parov, kar je največ doslej. Od teh je bilo 215 parov uspešnih, kar pomeni, da je iz gnezda uspešno poletel vsaj en mladič. Skupno število poletelih mladičev je bilo 523, kar je precej veliko, saj je poleg lanskega leta samo še v štirih letih v Sloveniji poletelo več kot 500 mladičev. V letu 2014 so bile sicer razmere za gnezdenje za bele štorklje dokaj neugodne, zato je bilo veliko število mladičev najverjetneje bolj posledica velikega števila gnezdečih parov.
Širitev gnezditvenega območja
V zadnjih letih se štorklje iz tradicionalnega območja razširjenosti na severovzhodu Slovenije širijo predvsem v osrednjo Slovenijo in dalje proti zahodu. Tako so se bele štorklje že uspešno razširile oziroma vrnile na Savsko in Krško ravan, Ljubljansko barje, Grosuplje ter na kraška polja na Notranjskem.
Gnezdo bele štorklje v Ribnici je bilo uspešno prestavljeno iz silosa na drog z gnezdilnim podstavkom.
foto: DOPPS
Populacija se v Sloveniji povečuje predvsem na Krški ravni, kjer očitno nosilnost okolja še ni dosežena, saj je tudi gnezditveni uspeh tam še vedno največji. Nasprotno je število parov na tradicionalni Murski ravni vsako leto manjše in tam je tudi najslabši gnezditveni uspeh.
Bela štorklja je ranljiva vrsta
Kljub povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, saj je njen prehranjevalni habitat močno ogrožen. Glavni grožnji za uspešno gnezdenje te karizmatične vrste sta intenziviranje kmetijstva in izsuševanje mokrišč, saj obe dejavnosti uničujeta njena prehranjevalna območja.
Osebna izkaznica
Bela štorklja (Ciconia ciconia) je selivka in prezimuje v Afriki južno od Sahare. Selitev na jug se začne avgusta. V Slovenijo se štorklje vrnejo konec marca ali v začetku aprila. Najprej priletijo samci, ki skušajo zasesti stara gnezda, nekaj dni za njimi pa priletijo še samice. Štorklja se prehranjuje z dvoživkami, žuželkami, malimi sesalci, plazilci in deževniki. Hrano poišče na travnikih, pašnikih in poljih.