Alarm za naravo!

Odgovori, ki po našem mnenju najbolje zagovarjajo varstvo narave:

Vprašanje 1: Kako pomembno ja za vas varstvo narave?

Zelo pomembno.

Vprašanje 2: Kako dobro poznate EU ukrepe za ohranjanje narave?

• Direktiva o pticah: nekoliko jih poznam
• Direktiva o habitatih: nekoliko jih poznam
• Omrežje zaščitenih območij Natura 2000: nekoliko jih poznam

Vprašanje 3: Kako pomembni za ohranjanje narave sta direktiva o pticah in direktiva o habitatih?
Zelo pomembni.

Vprašanje 4: Ali so strateški cilji teh direktiv ustrezni za varstvo narave v EU?

Zelo ustrezni.

Namen naravovarstvenih direktiv je ohranjanje vrst in življenjskih prostorov z visoko naravno vrednostjo. Vizijo, ki ji sledita obe direktivi, podpirajo naravovarstvene organizacije po vsej Evropski uniji.

Vprašanje 5: Ali je pristop, naveden v direktivah, primeren način za zaščito vrst in habitatov v EU?

Zelo primeren.

Obravnavani direktivi od držav članic EU zahtevata vzpostavitev natančnih pravil varstva vseh evropskih prostoživečih vrst ptic in številnih drugih ogroženih vrst ter identifikacijo in ohranjanje pomembnih območij naravnih habitatov.

Vprašanje 6: Ali direktivi učinkovito varujeta naravo?

Zelo učinkovito.

Zahvaljujoč obema direktivama se je območje varovanih habitatov visoke naravne vrednosti v Evropi močno povečalo. Znanstvene raziskave kažejo, da se je stanje nekaterih ogroženih prostoživečih vrst po uveljavitvi direktiv izboljšalo.

Vprašanje 7: Kako pomembno je omrežje Natura 2000 za varovanje ogroženih vrst in habitatov v EU?

Zelo pomembno.

Omrežje Natura 2000 vključuje približno 27.000 območij ohranjene narave, ki obsegajo približno 18 % ozemlja in 4 % morij EU. Podatki kažejo, da so ta območja pripomogla k izboljšanju stanja nekaterih najbolj ogroženih vrst rastlin in živali v Evropi.

Vprašanje 8: Kako lahko primerjamo stroške izvajanja direktiv o pticah in habitatih s koristmi izvajanja?

Koristi izvajanja so precej večje od stroškov.

Raziskave so pokazale, da prednosti teh direktiv izrazito prevladujejo nad stroški. Poleg varovanja rastlinskih in živalskih vrst območja Natura 2000 prinašajo tudi številne druge pozitivne učinke.

Vprašanje 9: Direktivi se predvsem osredotočata na ohranjanje narave. V koliki meri se pri njunem izvajanju upoštevajo naslednji vidiki?

• Ekonomski vidiki– zelo
• Socialni vidiki – zelo
• Kulturni vidiki – zelo
• Regionalne značilnosti – zelo
• Lokalne značilnosti – zelo

Zakonodaja je dobro prilagojena različnim evropskim socio-ekonomskim razmeram, vladnim strukturam, lokalnim in kulturnim preferencam ter običajem.

Vprašanje 10: Ali politike EU na naslednjih področjih na splošno podpirajo cilje direktiv o pticah in habitatih?

• Kmetijstvo in razvoj podeželja – ne
• Ribištvo in pomorstvo – lahko bi prispevale več
• Kohezija (regionalna) – lahko bi prispevale več
• Energetika – ne
• Transport/Promet – ne
• Okolje – da
• Industrija/podjetja – lahko bi prispevale več
• Podnebne spremembe – lahko bi prispevale več
• Zdravje – lahko bi prispevale več
• Raziskave in inovacije – lahko bi prispevale več

Številni elementi okoljske zakonodaje EU podpirajo namene obeh direktiv. Zakonodaja na drugih področjih pa po drugi strani pogosto vzbuja zaskrbljenost naravovarstvenih organizacij. Kmetijska politika EU spodbuja intenzifikacijo kmetijstva, medtem ko bolj trajnostno naravnane kmete pogosto pušča na cedilu. Energetska politika kljub pobudam k večji orientiranosti na obnovljive vire energije še vedno podpira uporabo fosilnih goriv in kljub negativnim vplivom, ki jih imajo ti na biotsko pestrost, subvencionira biogoriva. Prometna politika spodbuja razvoj infrastrukture, ki je v prostor pogosto umeščena z malo ozira na območja, ki so pomembna za ogrožene habitate in vrste.

Vprašanje 11: V kolikšni meri sta direktivi pomembnejši od zakonov, ki bi jih lahko sprejeli na nacionalni in regionalni ravni na tem področju?

Znatna dodana vrednost.

Ker narava ne pozna meja, je za učinkovito varstvo narave nepogrešljiva koordinacija na mednarodni ravni, zato je pomembno, da k ureditvi tega področja države članice pristopajo tudi na nivoju EU. Zahvaljujoč direktivama je v Evropi postopoma prišlo do pozitivnih sprememb v naravovarstvenih prizadevanjih.

Vprašanje 12: V kolikšni meri sta direktivi dodali vrednost gospodarstvu (npr. ustvarjanje delovnih mest, poslovne priložnosti, povezane z omrežjem Natura 2000)?

Znatna dodana vrednost.

Z uveljavljanjem jasnih pravil, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, ter s privabljanjem obiskovalcev in turistov sta direktivi znatno prispevali h gospodarstvu. Po ocenah strokovnjakov gospodarske koristi omrežja Natura 2000 znašajo med 200 in 300 milijardami evrov letno.

Vprašanje 13: V kolikšni meri sta direktivi pripomogli k dodatnim družbenim koristim (npr. zdravje, kultura, rekreacija, izobraževanje)?

Znatna dodana vrednost.

Zahvaljujoč direktivama so najdragocenejša območja ohranjene narave trajno varovana ter kot taka omogočajo učenje in uživanje tako sedanjih kot tudi bodočih generacij. Obstajajo trdni dokazi o prednostih, ki jih stik z zdravim naravnim okoljem prinaša za telesno in duševno zdravje ljudi.

Vprašanje 14: Ali za varovanje vrst in habitatov še vedno potrebujemo zakonodajo EU?

Da.

Direktivi sta bili sprejeti za bolj usklajeno delovanje in odpravo nepravilnosti v veljavnih zakonov o ohranjanju narave posameznih držav članic EU. Upravičenost skupnega pristopa k varstvu narave na nivoju EU je v luči svetovne krize biotske raznovrstnosti danes kvečjemu še večja kot kdajkoli prej. Naslednji korak mora biti zagotovitev, da sta obe direktivi popolnoma uveljavljeni in dosledno izvajani v vsaki državi članici EU.