Na DOPPS smo pripravili slovenski prevod Stališča organizacije BirdLife International do podnebnih sprememb. Stališče vsebuje niz podpornih vsebinskih ugotovitev, ki ga postavljajo v okvir varstva ptic in narave, in ključna sporočila za snovanje politik, ki jih BirdLife zagovarja v boju proti podnebnim spremembam. Želimo si, da bo ta dokument prispeval k bolje informirani in strokovno podprti razpravi na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter njihovih vplivov na doseganje naravovarstvenih ciljev v Sloveniji.
Stališče organizacije BirdLife International do podnebnih sprememb (pdf)
Pregled ključnih točk stališča (pdf)
Znanstveni dokazi so jasni: podnebne spremembe se dogajajo, za kar so večinoma krive človeške aktivnosti. Za človeštvo in biotsko pestrost so zato veliko tveganje in zahtevajo takojšen globalni odziv. Vemo, da bodo spremembe biotske pestrosti zaradi spreminjanja podnebja ogromne in daljnosežne tako v smislu hitrosti kot tudi prostorske razsežnosti.
Biotska pestrost in človeštvo sta tesno povezana
Ohranjanje omrežja Mednarodno pomembnih območij (IBA) in drugih življenjskih okolij ima pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in pomaga ljudem pri prilagajanju posledicam le-teh. Stabilni ekosistemi uravnavajo pretok ogljika in so lahko stroškovno učinkovit obrambni sistem pred različnimi podnebnimi nevarnostmi, kot so erozija, poplave in suše. Prav tako zagotavljajo hrano, gorivo, čisto vodo in zdravila – vire, ki lokalnim skupnostim omogočajo, da se postavijo po robu okoljskim nesrečam, jih obvladajo in si po njih opomorejo.
Ključna sporočila
V boju proti podnebnim spremembam je treba po vsem svetu povečati naložbe v učinkovito rabo energije in nizkoogljično oskrbo z energijo, zlasti s trajnostno rabo obnovljivih virov energije. Emisije, ki nastanejo pri rabi tal (npr. v kmetijstvu, gozdarstvu in urbanizaciji), je treba zmanjšati, ekosisteme kot ponore ogljika pa obnoviti in ohranjati.
Problem je, da slabo načrtovani ali izpeljani ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb (npr. pogozdovanje in uporaba obnovljivih virov energije) in za zmanjševanje njihovih posledic (npr. protipoplavni nasipi in namakalni sistemi) pomenijo nove grožnje in pritiske na ptice in njihova bivališča.
Današnja prizadevanja za zmanjšanje obstoječih pritiskov na naravo, krepitev odpornosti omrežja IBA in povečanje povezljivosti ekosistemov bodo vrstam in ekosistemom pomagala pri prilagajanju podnebnim spremembam v prihodnosti.