V začetku meseca se je končal Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Cerknica 2018«, že 29. zapovrstjo. Kot že ime samo namiguje, se je tokrat odvijal v okolici Cerkniškega jezera, ki je bilo v središču našega zanimanja. Kako smo se imeli? Odlično! Kaj smo počeli? To vam pa razkrijemo v nadaljevanju.
Letošnji tabor je potekal med 24. junijem in 1. julijem v kraju Zelše, kamor se je v kočo za dober teden utaborilo 23 mladih ornitologov in 7 mentorjev. V čudovitem ambientu Cerkniškega jezera in s pogledom na okoliške hribe nam tudi muhasto vreme ni prekrižalo načrtov. Po zajtrku se je vsaka od šestih skupin odpravila na teren, v popoldanskem času pa smo izvedli več skupnih aktivnosti. Obiskali smo Križno jamo, se odpravili na kolesarski izlet v Rakov Škocjan in se z lojtrnikom popeljali ob Cerkniškem jezeru. Prisluhnili smo tudi predavanju o medvedu v Sloveniji in predstavitvi Notranjskega regijskega parka. V času, ko se je odvijalo svetovno prvenstvo v nogometu seveda nismo morali spregledati tudi tega. Ker nismo imeli televizije in interneta smo se odločili, da nogomet ob večerih raje kar igramo.
Na taboru je delovalo šest raziskovalnih skupin, vsaka pa se je posvetila svoji raziskovalni temi. Kaj so med tem ugotovili, pa vam sporočajo v naslednjih odstavkih.
Travniške ptice in metulji
Mentorja: Bia Rakar, Alex Kotnik
Udeleženci: Svit, Tibor in Urh
Skupina je popisovala travnike v okolici Cerkniškega jezera, zapeljali pa smo se tudi do Bloške planote, Loške doline in pregledali travnike na Slivnici. Med zanimivejšimi vrstami, ki smo jih opazili so škrlatec, repnik, drevesna in travniška cipa, črna štorklja, rjavi srakoper, repaljščica in poljski škrjanec – našli smo tudi njegovo gnezdo in lupino enega jajca. Poleg ptic smo opazovali in spoznavali tudi metulje in druge žuželke, predvsem mravlje, ki jih Svit zelo dobro pozna. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno popisovanju metuljev, vendar smo kljub temu našli 30 različnih vrst dnevnih metuljev, med katerimi je bil najpogostejši travniški lisar. Največje število vrst, tako ptic kot tudi metuljev, je bilo na še nepokošenih, cvetočih travnikih z mejicami (grmi in drevesi). Na poti do Slivnice nas je presenetila in razveselila še divja mačka!
Rjavi srakoper
Mentorica: Neža Kocjan
Udeleženci: Jakob, Nejc, Lovro in Sacha
Skupina, ki je popisovala rjavega srakoperja, je kislemu vremenu navkljub uspela popisati 4 izmed zadanih popisnih ploskev. Rjavi srakoper, kot značilni predstavnik ptici kulturne krajine, za svoj življenjski prostor izbira travnike, pašnike, košenice ter celo stare sadovnjake. Lovi s preže, zato s pridom uporablja različne strukture, ki mu jih okolje ponuja. Rjave srakoperje smo zabeležili na vejah dreves in grmov, na ograjah njiv, pašnikov in travnikov ter na žicah daljnovodov. Na ploskvi okoli vasi Zelše smo zabeležili največ osebkov kar 29, najmanj le 5 pa smo jih zabeležili na ploskvi v vasi Lipsenj, čemur je nedvomno botrovalo tudi slabo vreme na dan popisa v Lipsnju.
Gozdne ptice in orhideje
Mentorja: Mitja Denac, Matija Medved Mlakar
Udeleženci: Rok, Maks in Jon
Skupina je ves tabor preživela na pobočjih Javornikov in Snežnika, globoko v nedotaknjenih dinarskih gozdovih. Na naključnih točkah smo beležili tip gozda (glede na starost in vrsto dreves ali gospodarsko izkoriščenost) in opažene vrste ptic. Največ ptic prebiva v gozdnih rezervatih, kjer je veliko starih ali odmrlih dreves, zlasti zanimivo pa je bilo opazovati zastopanost različnih ptičjih vrst v različnih gozdovih. Od zanimivejših vrst velja omeniti številne kozače, rdečeglave kraljičke, kaline, krivokljune, črno štorkljo … Veliko pozornosti smo namenjali tudi drugim gozdnim živalim (opazovali smo kune belice, lisice, ogromno jelenov, 2 jazbeca in zaspanega polha), metuljem in divjim orhidejam.
Ujede Cerkniškega jezera
Mentor: Tilen Basle
Udeleženci: Lan, Jakob, Lovro in Karlo
Cilj skupine je bil popisati ujede na in v okolici Cerkniškega jezera. Ker je bilo tekom tabora vreme za popis le teh precej neugodno, smo nekaj časa namenili tudi opazovanju travniških in vodnih ptic. Tekom tabora smo s pomočjo podatkov, ki so jih prispevale tudi druge skupine največkrat opazovali postovke, kanje, rjave lunje in škrjančarje. Redkejši so bili sršenarji, kragulji in skobci. Opazovali smo tudi redkega kačarja, vendar smo se zanj morali odpraviti vse do vznožja Nanosa. V popoldanskem času smo opravili tudi popis gnezd belih štorkelj v okolici Cerkniškega jezera.
Vodne ptice
Mentor: Dejan Bordjan
Udeleženci: Jošt, Tin, Lana in Mojca
Cerkniško jezero je mokrišče svetovnega pomena in kot tako vedno vredno pozornosti. Kljub temu pa to ni edina vodna površina v okolici. Raziskovalna skupina je več dni popisovala Cerkniško jezero, popisala pa tudi Loško dolino ter Bloško jezero. Popisali smo 42 vrst vezanih na vodo od tega 31 gnezdilk. Prav vse vrste so bile opazovane tudi na Cerkniškem jezeru, med tem, ko je siva čaplja gnezdila samo v Loški dolini. Na Cerkniškem jezeru so bile najštevilčnejše gnezdilke bičje trstnice ter trstni strnadi, številčne pa so bile tudi liske, mlakarice ter čopasti ponirki. Dobro so bile zastopane tudi tukalice ter čapljice. Redkejše potencialne gnezdilke so bile kostanjevka, konopnica, reglja, raca žličarica ter kreheljc. Zanimivo je bilo tudi zadrževanje para beloličnih čiger.
Škrlatec
Mentor: Janez Leskošek
Udeleženci: Gašper, Janez in Jakob
Skupina je na Cerkniškem polju popisovala škrlatca, pri nas redko in slabo poznano ptico iz družine ščinkavcev, ki si za habitat izbira zaraščajoče se vlažne travnike. Vsak opažen osebek so zabeležili na zemljevidu in zapisali, v kakšnem habitatu se je nahajal. Vrsto so si lahko res dobro ogledali (še posebej živo rdeče samce), saj so opazili kar 36 osebkov! Vzeli so si tudi en dan za vzpon na Nanos, kjer so opazili slegurja, drevesno cipo, gorsko sinico, sokola selca in grmovščico.
Tabor se je zaključil v nedeljo, 1. julija 2018 v Zelšah, kjer so mladi zbranim predstavili svoja odkritja in vtise s tabora. Mladim je prisluhnilo več kot 40 ljudi, večinoma staršev in domačinov.
Tabor je letos potekal v okviru projekta LIFE Stržen. Ob tej priložnosti bi se za pomoč pri organizaciji radi zahvalili Notranjskemu regijskemu parku in Zavodu RS za varstvo narave, ki sta tudi projektna partnerja.
Posebna zahvala pa gre seveda vsem mentorjem, mladim in njihovem staršem, ki so nam zaupali in z nami tako ali drugače preživeli taborni teden!
