Način s katerim ljudje napajamo družbo in ekonomijo vodi naravne sisteme – ki podpirajo vse življenje na planetu – na rob propada, razkriva nedavno objavljeno poročilo Svetovnega sklada za naravo (WWF).
Živimo v obdobju hitrih in nepredstavljivih globalnih sprememb. Mnogi znanstveniki se strinjajo, da naša naraščajoča poraba in posledično povečane zahteve po energiji, zemlji in vodi vodijo novo geološko dobo: Antropocen. Prvič v zgodovini Zemlje ima ena vrsta – Homo sapiens – tako močan vpliv na ves planet.
Obdobje velikega pospeška
Hitre planetarne spremembe, katerim smo priča v zadnjih desetletjih, so ljudem prinesle mnoge ugodnosti. Kljub temu danes poznamo številne povezave med izboljšano kvaliteto življenja, bogastvom, prehrano, varnostjo na eni, ter njihovo neenakomerno razpotreditvijo ter vse slabšim stanjem naravnih sistemov na drugi strani. Narava, podprta z biodiverziteto zagotavlja bogastvo vseh storitev, ki so gradniki sodobne družbe, vendar tako narava, kot biodiverziteta vse hitreje izginjata. Človekov razvoj in dobro počutje sta odvisna od zdravja naravnih sistemov in ne moremo si privoščiti prvega ob nespoštovanju drugega!
Grafikon 1: Izrazite spremembe v človeški aktivnosti od pričetka industrijske revolucije.
Grafikon 2: Povprečna številčnost 16,704 populacij, ki predstavljajo 4,005 vrst iz celega sveta zajetih v raziskavo. Bela črta predstavlja vrednost kazalca, zelene senčene povrine pa predstavljajo njegovo statistično verjetnsot (-50% do 67%).
Kazalec živega planeta
Poročilo o stanju planeta je strokovna publikacija, ki spremlja stanje globalne biodiverzitete in je prvič izšla leta 1998. Letošnja izdaja ob 20. obletnici prvega izzida ponuja najboljše znanstvene in razikovalne argumente iz različnih področji, ki nazorno prikazujejo vpliv človeka na planet. Pri pripravi poročila je sodelovalo več kot 50 strokovnjakov iz izobraževalnih, raziskovalnih, razvojnih in naravovarstvenih organizacij.
Kazalec živega planeta (Living Planet Index – LPI) spremlja populacijsko velikost tisočev sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk po vsem svetu. Letos so bili pri sestavi in izračunu kazalca uporabljeni podatki več kot 16,700 populacij vretenčarjev!
Kazalec živega planeta, izračunan iz prej omenjenih podatkov, prikazuje povprečen upad populacij vretenčarjev med leti 1970 in 2014 za 60%. Povedano z drugimi besedami, v manj kot zadnjih 50 letih so se populacije vretenčarjev zmanjšale za več kot polovico!
Grafikon 3: Sestavljeni indeksi ptic kmetijske krajine v Sloveniji v obdobju 2008‐2017 (kk – 29 indikatorskih vrst, ge – generalisti, tr – travniške vrste, me – vrste mejic).
Slovenija ni nikakršna izjema
Čeprav si Slovenijo pogosto predstavljamo kot zeleno oazo, pa kljub temu podatki kažejo drugače. Stanje generalno morda še ni tako alarmantno kot naprimer na južnoameriškem kontinentu (kjer se je kazalec živega planeta ustavil pri 89%), vendar se moramo krepko zamisliti nad našimi dejanji in ukrepi za v prihodnje.
Najbolje stanje populacij ptic v Sloveniji opiše Slovenski indeks ptic kulturne krajine, ki ga na društvu vodimo že od leta 2008. Z indeksom želimo prikazati stanje populacij 29 indikatorskih vrst ptic, ki prebivajo v kulturni krajini na območju Slovenije. V zadnjih 10 letih so populacije vseh indikatorskih vrst ptic povprečno upadle za 24%. Posebej zaskrbljujoče je stanje populacij travniških vrst ptic, kjer beležimo kar 35% padec.
Največji upad v Sloveniji so doživeli divja grlica (71%), repnik (68%), repaljščica (59%), poljski škrjanec (53%) in priba (52%). Gre za vrste, na katere izrazito negativno vpliva sodoben način kmetovanja in posledično izguba primernega življenskega prsotora ali direktno uničenje gnezd.
Kaj vodi v takšen upad biodiverzitete?
Raziskovalci so v nedavno objavljenem prispevku v ugledni reviji Nature ugotovili, da sta glavna vzroka upada biodiverzitete prekomerno izkoriščanje naravnih virov in kmetijstvo. Slednja vzroka sta najbolj prizadela tudi 75% vseh vrst rastlin, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev, ki so izumrli od leta 1500 do danes.
Poleg prej omenjenih vzrokov k izginjanju biodiverzitete veliko pripomorejo še invazivne vrste (mednarodni transport) ter onesnaževanje in motnje (kmetijstvo, jezovi, požari, rudarstvo…), v zadnjih letih pa je zaskrbljujoč vse večji negativni vpliv klimatskih sprememb.
Bo divja grlica v Sloveniji kmalu prava redkost? Foto: Jure Novak