Pirotehnika? Ne, hvala!

Bliža se čas prehoda v novo koledarsko leto, s tem pa tudi obdobje, ko je dovoljena uporaba nekaterih pirotehničnih sredstev. Dokazani so negativni vplivi njihove množične uporabe pri hišnih ljubljenčkih, kot tudi pri ljudeh (onesnaženost zraka, hrup, fizične poškodbe). Kako pa se uporaba pirotehničnih sredstev odraža pri pticah?

Čeprav ljudje pogosto dojemamo ognjemete kot nekaj spektakularnega, pa jih tako zagotovo ne dojemajo številne živali. Odzive živali na uporabo pirotehničnih sredstev je ponoči težko proučevati, zato je o njihovem direktnem vplivu nanje znanega malo.

Vpliv uporabe pirotehničnih sredstev na ptice je zagotovo odvisen od več dejavnikov. Letni čas je zagotovo eden pomembnejših, saj se razširjenost, gostota in razpršenost ptic s tem spreminja. Poleti so ptice nekoliko bolj razpršene, zato je možnost, da z ognjemetom prizadanemo večje število ptic manjša. Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. V tem času lahko ognjemet povzroči preplah in privede do pogina večjega števila ptic. Znani so primeri, ko so ptice »padale z neba«. Takšni primeri se v naravi redko primerijo, ko ptice zatavajo v oblak toče, vsekakor pa ni naključje, da je večina takšnih primerov zabeležnih v času praznovanja novega leta (ali dneva neodvisnosti v ZDA). Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki v zmedi zadanejo predmete, ki jih v temi ne vidijo (okna, žice, veje, stebre). Zadnji večji primer se je zgodil leta 2010 v Ameriški zvezni državi Arkansas, kjer je ob praznovanju novega leta z neba padlo 5,000 rdečeperutih škorčevcev.

Rdečeperuti škorčevec (Agelaius phoeniceus). Foto: Damijan Denac

Radarska slika prikazuje »eksplozijo ptic«. Bodite pozorni na dogajanje na animaciji takoj po polnoči. Velike rdeče gmote so oblaki, medtem ko so množica manjših jate ptic.

Ob upoštevanju letnega časa ima zelo pomemben vpliv tudi kraj uporabe pirotehničnih sredstev oziroma organizacije večjih ognjemetov. Kot smo že omenili prej so problematična prav mesta, kamor se v zimskem času zatečejo številne ptice, hkrati pa ne smemo pozabiti na mokrišča in vodne površine. Te v zimskem času gostijo številne vodne ptice, ki na njih prezimujejo. Vznemirjanje teh ima lahko zanj izjemno negativne posledice, saj po nepotrebnem porabjajo energijo, ki jo kopičijo za naporno pot nazaj na svoja gnezdišča. Prav to dogajanje že mnogo let spremljajo na Nizozemskem, kar so raziskovalci v letu 2011 opisali tudi v članku objavljenem v reviji Behavioral Ecology. Z vremenskih radarjem so spremljali dogajanje v dveh mestih (Herwijnen in Den Helder) v času novoletnih praznovanj in ognjemetov. V bližini obeh mest so večja mokrišča, kjer prezimuje na tisoče gosi in pobrežnikov. Ob novoletnem ognjemetu se je v zrak dvignilo na tisoče ptic, ki so se povzpele tudi do 500 metrov visoko, nekatere pa so tam ostale tudi do 45 minut.

Poznanih je tudi veliko primerov, ko so ptice (galebi, viharniki, kormorani, ujede) zaradi ognjemetov v poletnem času zapustile gnezda.

Pred uporabo pirotehničnih sredstev prosim pomislite na mnoge prebivalce, katerim hrup in onesnaževanje zraka ne pričara prazničnega vzdušja, pa naj si bodo to ljudje ali živali. Hkrati lahko skupaj opozorimo tudi odločevalce in organizatorje dogodkov, da se odpovedo praznovanjem z uporabo pirotehnike. Danes obstajajo mnoge alternative, ki lahko pričarajo posebno vzdušje brez nepotrebnega trpljenja in škode, ki jo povzročajo pirotehnična sredstva.