Znanstveniki so podali nov deset-stopenjski načrt za reformo Skupne kmetijske politike in boj proti krizi biotske pestrosti in podnebni krizi
Znanstveniki iz celotne Evropske unije in tudi onkraj njenih meja zatrjujejo, da mora biti predlog Evropske komisije na temo Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020, z namenom zmanjšanja uničujočega posega na okolje, korenito spremenjen. Predlagajo deset nujnih ukrepov za reformo SKP: za varnost na področju dolgoročne preskrbe s hrano, varstva biotske pestrosti in blaženja podnebnih sprememb. V primeru njihovega sprejetja, bi rezultatsko usmerjeno in planetu prijazno kmetijstvo pričelo spreobračati uničevanje narave, ki je financirano z davkoplačevalskega denarja.
Več kot 3600 znanstvenikov iz 63 različnih držav zatrjuje, da je trenutna SKP osrednja gonilna sila krize biotske pestrosti in podnebne krize. Prav tako se neustrezno loteva tudi socio-ekonomskih izzivov na podeželju. Pogoji za prejemanje plačil SKP so trenutno neprimerni: plačila SKP so nepravično razporejena in podpirajo prakse, ki povzročajo obsežno izgubo biotske pestrosti, podnebne spremembe ter degradacijo tal in zemljišč. Omenjeno je ključnega pomena ravno v času, ko se pogajamo za financiranje v naslednjem obdobju SKP (2021–2027), vzporedno z razpravami o proračunu EU po letu 2020 in vključno s tem, koliko denarja bo šlo za kmetijske subvencije in kakšni pogoji bodo veljali za prejemanje plačil. Trenutno obstaja grožnja, da nova SKP ogrozi evropski zeleni dogovor.
Vsebina ukrepov, ki jih predlagajo znanstveniki lahko za neosveščene zveni kot žargon EU politike, vendar so ti koraki bistveni za ohranitev narave v Evropi. To, kar navajajo znanstveniki, je recept za ekološki prehod kmetijstva. Da bi ga dosegli, pravijo, bi morala SKP prenehati s financiranjem uničevalnih kmetijskih praks – takoj prenehati s proizvodno vezanimi plačili in postopoma ukiniti neposredna plačila – ter znatno okrepiti podporo prehodu kmetov v sonaravno kmetijstvo. Znanstveniki med drugim tudi pozivajo, naj se 10% površin kmetijskih zemljišč nameni naravnim habitatom, kot so denimo mejice, cvetni pasovi ali ribniki. Kmetom bi bilo treba dodeliti tudi posebna sredstva za dejavnosti, ki so namenjene varstvu narave.
Znanstveniki izražajo zaskrbljenost, ker nacionalne vlade in Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta zmanjšujejo okoljske ambicije SKP, “da bi branili interese nekaj izbranih na račun mnogih”. Trenutno glavni dejavnik, ki določa, koliko dohodkovne podpore SKP dobi posamezen kmet, je velikost kmetijskega gospodarstva. Na račun tega, 80% tovrstnih plačil dobi 20% kmetov. To pomeni, da so kmetje vpeti v sistem, v katerem tisti z največ zemljišč dobijo večino denarja – ne glede na sonaravnost njihovega kmetovanja. Nedavno objavljen prispevek v časopisu New York Times je že razkril, kako SKP služi ozko usmerjenim, nacionalnim, oligarhičnim in kmetijsko-industrijskim interesom, neposredno celo koristi češkemu predsedniku vlade, milijarderju Andreju Babišu.
Izjavo znanstvenikov pozdravlja tudi Harriet Bradley, sodelavka na področju za kmetijsko politiko v organizaciji BirdLife Europe in dodaja:
»Nujen poziv s strani več tisoč znanstvenikov je brez primere in prihaja ravno ob pravem času. Ministri za kmetijstvo v posameznih državah in številni evropski poslanci še naprej zanemarjajo znanost in v povezavi s kmetijskimi subvencijami aktivno slabijo prizadevanja na področju varstva okolja. Strmeti bi morali k ravno nasprotnim interesom. Subvencionirati bi morali le okolju prijazno kmetovanje. Popolnoma nesmiselno je, da se javni denar porablja za uničevanje narave. Več kot 3600 znanstvenikov upravičeno poudarja, da je predlog Komisije o Skupni kmetijski politiki recept za katastrofo. SKP resnično potrebuje tri ključne stvari za obnovo narave: prostor za naravo v kmetijski krajini, denar za varstvo narave ter za kmete pravičen prehod do okolju prijaznega kmetovanja.«