V okviru Skupne kmetijske politike po letu 2021 je eno izmed devetih specifičnih ciljev na ravni Evropske unije tudi ohranjanje krajinskih značilnosti in drugih robnih habitatov, ki po raziskavah pomembno vplivajo na biotsko pestrost v kmetijskih ekosistemih. V Sloveniji je razprava, zakaj in kako to doseči, potekala v okviru večdeležniškega stičišča SVARUN (SloVenian Agricultural and Rural Network for Dialogue), ki ga sestavljajo predstavniki raziskovanja, svetovanja, vladne sfere in nevladni deležniki. Stičišče, ki deluje pod koordinatorstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, je na podlagi pregleda slovenskih in evropskih raziskav ter strokovne razprave na več srečanjih in javni delavnici s široko udeležbo v februarju 2020 objavilo stališče v zvezi z ohranjanjem in izboljšanjem stanja biotske pestrosti s pomočjo krajinskih značilnosti in tako zaključilo s prvim krogom dialoga med vključenimi deležniki.
Raziskave kažejo, da so krajinske značilnosti bistvenega pomena za ohranjanje biotske pestrosti v kmetijskih ekosistemih. Ugodno lahko vplivajo tudi na kmetijsko pridelavo, omogočajo dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom in imajo kulturno in estetsko vrednost.
Neustrezno upravljanje in izginjanje krajinskih značilnosti sta med ključnimi dejavniki izgube biotske pestrosti v Evropski uniji (EU), njihovo ohranjanje pa sodi med devet ciljev prihodnje Skupne kmetijske politike (SKP). Države članice EU morajo zato poiskati ustrezne načine ohranjanja krajinskih značilnosti v okviru nacionalnih Strateških načrtov SKP in zagotoviti potrebne podporne sisteme.
Sodelujoči strokovnjaki, predstavniki državnih organov in deležniki s področja kmetijstva in varstva narave so potrdili vlogo in pomen krajinskih značilnosti v Sloveniji z vidika varstva narave, upravljanja prostora in pridelave hrane. Skupna ugotovitev je tudi, da kmetijska in druge politike (predvsem okoljska in regionalna) sicer delno naslavljajo krajinske značilnosti, vendar ohranjanja krajinskih značilnosti še ne omogočajo v zadostni meri.
Glavni pomanjkljivosti trenutnega sistema sta pomanjkanje evidenc in neupravičenost večine krajinskih značilnosti do podpor kmetijske politike. Izguba krajinskih značilnosti je povezana tudi z drugimi pritiski (npr. neugodni demografski in urbanizacijski trendi, ki vodijo v spremembo rabe tal), ki jih morajo politike ustrezno nasloviti.
Zaključki in priporočila stičišča SVARUN, ki so podrobneje opredeljeni v stališču, se zato dotikajo predvsem naslednjih področij:
- natančnejša opredelitev krajinskih značilnosti,
- vključitev krajinskih značilnosti v instrumente kmetijske in drugih politik,
- zasnova izvedljivih ukrepov z jasno intervencijsko logiko, ki bodo sprejemljivi in privlačni za uporabnike,
- vzpostavitev podatkovnih zbirk in sistema monitoringa, ki bodo omogočali načrtovanje, spremljanje in vrednotenje ukrepov,
- okrepitev aktivnosti svetovanja na kmetijah o pozitivnih učinkih krajinskih značilnosti na kmetijsko pridelavo, biotsko pestrost in okolje.
Večdeležniško stičišče deluje v okviru projekta EU Obzorja 2020 SHERPA (Sustainable Hub to Engage into Rural Policies with Actors), katerega temeljni cilj je povezati znanost, odločevalce in civilno družbo v razpravi o ključnih razvojnih temah podeželja in kmetijstva ter na ta način podpreti spremembe kmetijske politike na EU ravni. Stališča, pripravljena v okviru večdeležniških stičišč širom Evrope v okviru tega projekta, bodo služila kot priporočila Evropski komisiji za oblikovanje politik, ki se nanašajo na evropsko podeželje.