Z januarjem se je začelel izvajati projekt EIP VIVEK – Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji.
Naslov projekta: Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji
Akronim: EIP VIVEK
Trajanje projekta: 13. 01. 2021 – 13 01. 2024
Odobrena sredstva: 247.784,46 €
Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.
Vsebina projekta
Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, izboljšanje pogojev za opraševalce ter izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov preko kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.
Prispevanje k varstvu biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021. Nekateri rezultati spremljanja stanja biodiverzitete v kmetijski krajini izkazujejo slabo stanje ohranjenosti, zato so za izboljšanje stanja potrebni novi pristopi k načinu kmetovanja.
Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov
V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in preizkusili možne različice ukrepov za ohranjanje in izboljšanje stanja populacij pribe, poljskega škrjanca in hribskega škrjanca. Vse tri vrste ptic gnezdijo pretežno na njivah in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju.
Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6410), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji. V projektu bomo tudi raziskali možnost uporabe biomase s tradicionalnih pozno košenih travnikov za potrebe vzpostavljanja cvetnih pasov ali obnove ogroženih travniških habitatnih tipov na drugih kmetijskih gospodarstvih, kar lahko predstavlja novo tržno priložnost za kmetije na območjih Natura 2000.
V projektu bomo naslovili tudi krajinske elemente, ki jih ptice potrebujejo za petje, prehranjevanje in gnezdenje, vendar jih v zmerno do zelo intenzivni kmetijski krajini primanjkuje. To se odraža v negativnih populacijskih trendih ptic na takšnih območjih, ti elementi pa so pomembni tudi za opraševalce. Gre predvsem za lesne krajinske značilnosti (drevesa in grmi, mejice in solitarne grme ter drevesa), robne habitate (cvetni in deteljno-travni pasovi) in kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.
Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Pristop projekta
Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh projektnih območjih: Goričko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje. Vključevala bosta:
- pridobivanje potrebnih podatkovnih podlag s ciljnimi popisi stanja,
- preizkus sistema komunikacije med raziskovalci, svetovalno službo in kmetijskimi gospodarstvi pri izvajanju ukrepov na terenu,
- pilotno izvedbo na sedmih kmetijskih gospodarstvih in preizkus primernih metod za vrednotenje uspešnosti ukrepov ter
- analizo izvedljivosti na podlagi intervjujev in fokusnih skupin ter anketiranja najmanj 300 predstavnikov kmetijskih gospodarstev.
Projektna območja na podlagi obstoječih podatkov sodijo med ključna območja za ohranjanje ciljnih vrst ptic in travniških habitatnih tipov v Sloveniji, hkrati pa med njimi obstajajo določene razlike v kmetijskih praksah, ki zahtevajo nekoliko različno zasnovo ukrepov. Vsa projektna območja so deloma ali v celoti vključena v omrežje Natura 2000. Goričko, del Središkega polja in Ljubljansko barje so bili razglašeni tudi za krajinske parke.
Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva, strokovnjake in študente ter pripravili priročnik, ki bo dostopen tako v tiskani kot digitalni obliki. Rezultate projekta pa bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.
Partnerji:
E-ZAVOD (vodilni partner)
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Jeruzalem SAT
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
KGZ – Zavod Ljubljana
KGZ – Zavod Ptuj
Kmetija Filo
Kmetija Temlin
Kmetija Hujs
Kmetija Metličar
Kmetija Tancek
Kmetija Šteblaj
Občina Ormož
