Državni zbor je 30.3.2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G). Vlada RS je novelo zakona o vodah sprejela po skrajšanem postopku in zgolj 14-dnevni javni obravnavi, pri čemer resna javna razprava z vključevanjem ustreznih strok (vodarske, gradbene, ekonomske, biološke itd.) in tehtanjem argumentov ni bila mogoča.
Zakon razširja možnosti posegov (gradnje enostavnih objektov in objektov v javni rabi – gostinska stavba, poslovna in upravna stavba, trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij idr., glej Gradbeni zakon) na vodnem in priobalnem zemljišču, kar je sporno najmanj iz 2 vidikov.
- Povečali se bodo negativni vplivi motenj in sprememb habitatov v večinoma že tako degradiranih vodnih ekosistemih in posledično bo prišlo do upada biodiverzitete. Ker živimo v obdobju največje biodiverzitetne krize kar pomni človeštvo, je vsako dodatno slabšanje stanja – kar bo rezultat te zakonske spremembe – nedopustno.
- Povečal se bo škodni potencial zaradi poplavne ogroženosti. Površina pozidanih in sorodnih površin na območjih velike poplavne nevarnosti (OVPN) se v Sloveniji že zdaj povečuje – od 2000-2019 iz 173 na 314 ha (Žiberna 2019). Dodatna sprostitev gradnje na vodnih zemljiščih bo škodni potencial samo še povečala. Ker škode bremenijo državni proračun, je ekonomika zakonske spremembe za družbo zelo sporna. Dalje se s to zakonsko spremembo poglablja konflikt v družbi zaradi poplav, morala bi dosegati ravno nasprotno. Trend gradnje na OVPN, kar so vodna in priobalna zemljišča, je treba zmanjšati in ne spodbujati. Na območju katastrofalnih poplav ob Dravi leta 2012 je bilo poplavljenih 178 ha pozidanih in sorodnih zemljišč. Do leta 2019 se je na območju poplav Drave površina pozidanih in sorodnih zemljišč povečala na 191 ha – za 12,9 ha več kot leta 2012. Največji škodni potencial je leta 2019 nastajal zaradi pozidanih in sorodnih površin (96 mio. EUR) in je bil za 6 mio. EUR večji od tistega v letu 2012. Pozidane in sorodne površine so k skupnemu škodnemu potencialu leta 2019 prispevali 94,3 % vseh stroškov (Žiberna 2019). Kdo bo plačeval drage protipoplavne ureditve za nove objekte na vodnih zemljiščih in za škode zaradi poplav?
Državni svet smo zato pozvali, da glasuje za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).
Damijan Denac, direktor DOPPS
Viri:
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).