2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov.
Mokrišča so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi ekosistemi. V njih živi ali se razmnožuje 40 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, številne vrste pa so zaradi izgube mokrišč močno ogrožene. Od leta 1970 smo izgubili že 35 % mokrišč, od leta 1700 pa skoraj 90 %. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi.
Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča in z njimi upravljamo premišljeno in trajnostjo ter jih obnavljamo. Na to nas opominja tudi slogan letošnje ozaveščevalne kampanje: SPOŠTUJ – UPRAVLJAJ – OBNOVI – VZLJUBI.
Mokrišča izgubljamo predvsem zaradi izsuševanja (drenaž), prekomerne rabe vode, onesnaževanja, prekomernega ribolova in globalnih podnebnih sprememb.
Z njihovo izgubo izgubljamo vsi. Zakaj?
- Ker so mokrišča »ledvice Zemlje«. Zemlja, rastline in drugi organizmi v močvirjih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo.
- So rezervoar ogljika. Z izsuševanjem mokrišč povečamo izpust toplogrednih plinov v ozračje, ki so sicer skladiščeni v njih.
- Zagotavljajo poplavno varnost. Vsak kvadratni meter mokrišča absorbira 14.000 l poplavne vode. Tako zmanjšajo obseg poplav in so naš naravni ščit.
- Reke in potoki prenašajo hranilne snovi. Odgovorni so za njihovo kroženje in vzdržujejo prehranjevalne verigo.
- So življenjsko okolje 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.
- Mokrišča so pomembne selitvene postojanke vodnih ptic.
- Prispevajo k izboljšanju počutja. Nudijo mesta, kjer preživljamo kvaliteten čas v naravi – se sproščamo in rekreiramo.
»Premišljena in trajnostna raba mokrišč ni le mogoča, vendar je nujna za prihodnost ljudi, kot tudi celotnega planeta. Nadaljnje povzročanje škode tem ekosistemom bo imelo grozne posledice, zato moramo ukrepati zdaj. V njihovo ohranjanje moramo vložiti čas in sredstva, kot tudi svoje srce.« je povedala Martha Rojas Urrego, generalna sekretarka Konvencije o mokriščih.