Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na predlog DOPPS v Strateški načrt kmetijske politike za obdobje 2023-2027 uvrstilo tudi ukrep »zaplate golih tal za poljskega škrjanca«.
Gre za ekoshemo, torej ukrep iz prvega stebra kmetijske politike, ki bo enoletna in jo bo mogoče vpisati le na njivah z žiti, različnimi deteljami, oljno ogrščico in deteljnotravnimi mešanicami. Na njivi bo kmet med setvijo z ugašanjem sejalnice ustvaril zaplate neposejanih, golih tal velikosti okoli 25 m2, in sicer na vsakega 0,5 ha njive eno takšno zaplato. Lokacije njiv z zaplatami se bodo med leti lahko spreminjale, skladno s kolobarjem. Iz Srednje in Zahodne Evrope je znano, da so gnezditvena gostota, gnezditveni uspeh, telesna kondicija speljanih mladičev in število poskusov gnezdenja poljskega škrjanca v sezoni večji na njivah s takšnimi ploskvami kot pa na konvencionalno zasejanih njivah.
Poljski škrjanec in njegovo gnezdo. Foto: Blaž Blažič
Ukrep naj bi se izvajal na šestih območjih v Sloveniji, kjer se poljski škrjanci pojavljajo v večjem številu in gnezdijo deloma ali pretežno na njivah. To so Goričko, Murska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krška ravan in Ljubljansko barje.
Za pričetek izvajanja ukrepa bomo na DOPPS na teh območjih zarisali cone, kjer bodo lastniki zemljišč lahko vpisali ukrep. To bomo storili na podlagi obstoječih podatkov v podatkovni bazi novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije (NOAGS) ter dodatnih popisov, ki jih bomo letos spomladi s pomočjo prostovoljcev opravili v Ljubljanski kotlini, na Murski in Krški ravni.
Pomagaj nam poiskati poljske škrjance
Za pomoč lepo prosimo tudi vse druge opazovalce ptic, ki boste v letošnjem letu obiskali katerega izmed navedenih šestih območij in tam zaznali poljskega škrjanca.
Vaši podatki bi bili za zaris con za vpis ukrepa zelo dragoceni, zato bomo zelo veseli, če jih lahko vnesete v podatkovno bazo NOAGS ali pa nam jih sporočite na elektronski naslov katarina.denac@dopps.si.
Poskrbeli bomo, da bodo uporabljeni za varstvo narave!
Za lažjo prepoznavo vrste, prisluhnite petju poljskega škrjanca.