V četrtek, 7. aprila 2022 smo v organizaciji E-zavoda in DOPPS na območju Goričkega izvedli usposabljanje za kmetijska gospodarstva in delavnico za strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave.
Na terenu smo si s predstavniki kmetijskih gospodarstev, Univerze v Ljubljani, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Občine Ormož in Krajinskega parka Goričko ogledali površine dveh kmetijskih gospodarstev, kjer v okviru projekta EIP VIVEK izvajamo ukrepe za varstvo ciljnih vrst kmetijske krajine.
Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin
Pričeli smo z ogledom površin, kjer izvajamo ukrep za ohranjanje gnezdečih parov hribskega škrjanca. Vrste tekom ogleda površin sicer nismo zabeležili, smo pa na vrhovih bližnjih dreves opazovali rumenega strnada, eno izmed značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Še preden smo ga zagledali, smo lahko prisluhnili njegovemu značilnemu petju, ki je bilo navdih pri ustvarjanju Beethovnove 5. simfonije.
Nadaljevali smo z obiskom površin z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca – v jesenskem času so bile ob setvi ozimnega žita vzpostavljene tri zaplate neposejanih tal, ki jih ptice v času gnezditve uporabljajo predvsem kot razgledišča in prehranjevališča. Ob prihodu na površine smo kmalu zaslišali značilno petje poljskega škrjanca in ptico kasneje večkrat opazovali med svatovskim letom. V daljavi smo nekajkrat slišali tudi čopastega škrjanca.
Ekskurzijo smo zaključili s predstavitvijo in ogledom enega izmed travnikov, ki je pomembno rastišče kukavičevk (HT 6210 (*)). Predstavnika Krajinskega parka Goričko, ki z omenjenim travnikom tudi upravlja, sta nam predstavila pomen varstva in izzive pri upravljanju s travniki na Goričkem, na samem travniku pa nas je razveselilo nekaj najbolj zgodnje cvetočih primerkov orhideje navadne kukavice.
Dogodek je pomembno prispeval k izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Veseli smo bili pozitivnega odziva udeležencev, ki kaže na to, da smo na pravi poti k uresničitvi cilja – pripravi in izvedbi ukrepov, ki so sprejemljivi in izvedljivi za kmetijska gospodarstva in bodo prispevali k povečanje biotske pestrosti v kmetijski krajini.
Dogodek je bil izveden s ciljem ogleda dobrih praks in načrtovanja prilagoditve kmetijske prakse in tehnologije na posameznih kmetijskih gospodarstvih. Potekal je v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.
