Požar, ki se je v letošnjem poletju razplamtel na Goriškem Krasu, je za seboj nedvomno pustil veliko opustošenje. Kraška krajina je dramatično spremenila svojo podobo, saj je pogorelo 2902 hektarjev gozda, za katerim so v veliki meri ostala le še osmojena debla in gola tla.
Požar na Krasu. Foto: Simon Kovačič
Požarišče je s svojo podobo, kakršnih v Sloveniji nismo prav vajeni, klicalo po aktivni obnovi opustošene narave in ozelenitvi krajine. To naj bi – tako v strokovnem načrtu sanacije požarišča, ki ga je skladno s pristojnostjo pripravil Zavod za gozdove Slovenije, dosegli s ponovnim pogozdovanjem.
Predlog dokumenta z naslovom »Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras« je bil med 15.11. in 13.12.2022 tudi javno razgrnjen in omogočeno je bilo podajanje pripomb. Na DOPPS-u smo predlog skrbno preučili in zavzeli stališče, da sanacija požarišča, kot je predvidena v načrtu, pomeni korak vstran na poti do ciljev ohranjanja narave, ki izhajajo iz varstvenega statusa območja Natura 2000.
Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zato posredovali pripombe na razgrnjeni dokument, s katerimi opozarjamo na odstopanje od nacionalnih zavez ohranjanja narave na Krasu ter hkrati na edinstveno priložnost za obnovo tradicionalne kraške kulturne krajine z njeno izjemno biotsko raznovrstnostjo.