Z letom 2023 je pričel veljati nacionalni Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 (dalje SN SKP). V njem je med enoletnimi shemami za okolje in podnebje (t.i. SOPO) tudi ukrep, namenjen pribi. Gre za SOPO Varstvo gnezd pribe, ki jo je mogoče vpisati na delih Ljubljanskega barja in Dravsko-Ptujskega polja, in sicer le na njivah. Gre za dele, kjer ornitološki podatki za zadnjih 5-10 let kažejo na redno gnezditev pribe. Ogledate si jih lahko na spletnem Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP, in sicer pod zavihkom »Kontrolni sloji« za leto 2023.
SOPO Varstvo gnezd pribe zahteva tesno sodelovanje med ornitologi, ki iščejo gnezda na njivah, kmetijsko stroko, ki poišče obdelovalce teh njiv in skupaj z ornitologom opravi obisk pri njih, ter kmeta, ki se odloči za vpis ukrepa za pribo. S tem ji omogoči varno vzrejo mladičev, sam pa dobi odškodnino v višini 200 EUR za gnezdo.
Iskanje gnezd pribe. Foto: Tilen Basle
Kako poteka izvajanje ukrepa v praksi?
Ekipa več kot 20 ornitologov na površinah, kjer je mogoč vpis v ukrep, že od konca marca išče gnezda prib s pomočjo teleskopa. Najdeno gnezdo ornitolog označi s štirimi tankimi količki, visokimi 80-100 cm, ki jih zapiči okoli 1 m od gnezda.
Koordinate gnezda DOPPS v najkasneje dveh dneh sporoči na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ta pa v najkasneje dveh dneh obvesti pristojni Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ), znotraj katerega deluje kmetijska svetovalna služba. Kmetijski svetovalec v najkasneje dveh dneh po prejemu obvestila od AKTRP organizira terenski obisk pri kmetu, ki ima na njivi gnezdo. Tam svetovalec in ornitolog kmetu razložita, zakaj je ukrep pomemben za pribo in kako se ga izvaja.
Kmet, ki se vpiše v ukrep, mora na dan skupnega obiska ali najkasneje v tednu dni po njem posneti georeferencirano sliko gnezda, na kateri je vidno tudi vzpostavljeno varovanje (torej količki). Na označenem delu njive do 15. junija ne sme opravljati nobenih del, ki bi lahko poškodovala gnezdo. Po tem datumu lahko tudi označeni del obdeluje brez omejitev. Med 15. in 20. junijem mora posneti drugo georeferencirano sliko gnezda z vidnimi količki ter obe fotografiji do 30. junija poslati na AKTRP.
Kakšni so dosedanji rezultati?
Do konca velikonočnih praznikov so ornitologi našli kar 96 gnezd pribe, od tega 68 na Dravsko-Ptujskem polju in 28 na Ljubljanskem barju.
Žal jih je nekaj v času od najdbe tudi že propadlo – štiri zaradi plenjenja, eno zaradi kmetijskih opravil (gnojenje, med katerim je bilo gnezdo povoženo) ter eno iz ne povsem jasnega razloga, ki pa ne izključuje povoza s traktorjem. Še tri dodatna gnezda so bila potresena z gnojem, vendar so pribe na njih valile dalje, tako da sta popisovalki le nadomestili izginule in polomljene količke, kmetijske svetovalce pa smo prek AKTRP pozvali k čim hitrejšemu ukrepanju. Kot smo pričakovali, se je izkazalo, da je slednje bistveno za varstvo gnezd.
Ornitologi koordinate gnezd sporočamo AKTRP praviloma še isti dan, včasih zgolj nekaj ur po njihovi najdbi. AKTRP prav tako v manj kot 24 urah obvesti kmetijsko svetovalno službo. Ta je konec marca pričela z deli za subvencijsko kampanjo 2023, zato je precej obremenjena, vendar smo dobili zagotovilo, da bo v kratkem obvestila vse kmete ter skupaj z ornitologi izvedla terenski obisk. Zelo pomemben člen v tej verigi pa so tudi kmetje sami. Prvi ogled na dveh kmetijah na Ljubljanskem barju je prinesel zelo pozitiven odziv z vpisom ukrepa, medtem ko eden od kmetov na Dravsko-Ptujskem polju ukrepa ni želel vpisati. Prav tako imamo težave stopiti v stik z enim večjih živilsko predelovalnih podjetij s Štajerske, ki ima na svojih obdelovalnih površinah 30-40 gnezdečih ali gnezditveno sumljivih parov prib. Tovrstne kolonije so z vidika varstva vrste izjemnega pomena, saj so pribe v njih veliko bolj učinkovite pri odganjanju morebitnih plenilcev kot pari, ki gnezdijo posamič, kar se ob koncu gnezditvene sezone pokaže v boljšem gnezditvenem uspehu.