2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov. Če na mokrišča ne pomislimo vsakodnevno, je prav, da nanje pomislimo vsaj na ta dan v letu in se zamislimo, ali naredimo dovolj za njihovo ohranjanje in kaj lahko spremenimo, da bomo tudi mi prispevali k njihovemu ohranjanju in obnovi.
Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje. Od leta 1700 je namreč izginilo že več kot 80 % mokrišč, kar je ob vse večjih posledicah podnebnih sprememb zelo zaskrbljujoče. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.
Z izgubo mokrišč izgubljamo vsi
Mokrišča opravljajo številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi. Med drugimi so vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. So pomemben rezervoar ogljika, saj ga nekatera mokrišča skladiščijo tudi do štiri krat več kot tropski gozdovi. Šotišča, ki pokrivajo le 3 % površine našega planeta, tako skladiščijo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj. Hkrati so mokrišča naš naravni ščit in zagotavljajo poplavno varnost – vsak kvadratni meter mokrišča v povprečju absorbira 14.000 litrov poplavne vode.
Vlaganje v ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednjega se zavedamo tudi na DOPPS-u, zato je ohranjanje mokrišč naša prioriteta že od samega začetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihovih primarnih funkcij tudi v prihodnje. Vključeni smo (in smo bili) tudi v številne projekte, katerih cilj je ohranjanje mokrišč, med drugimi LIFE LIVEDRAVA, LIFE Tršca, LIFE Stržen, BESTbelt Mura in PoLjuba.
