1965–2025
Če ste kdaj obiskali društveno pisarno v Ljubljani, Primoža najverjetneje niste srečali. Kadar ni bil na terenu, je bil v svoji pisarni, ki je od vseh najbolj skrita in vanjo le steška zatavate po pomoti. Police v pisarni so nosile nekaj fasciklov, večinoma pa strokovno literaturo, med katero so bile knjige, za katere smo vsi vedeli, da jih zagotovo najdemo le pri Primožu; seveda ni manjkal »Bibby« oziroma Bird Census Techniques, kazalniki pa so bili zataknjeni predvsem v takšnih kot so »Habitat Suitability and Distribution Models« ali pa »Exploratory Miltivariate Analysis by Example Using R«. Že slednje povedo, da je bil Primož velik strokovnjak; znal je marsikaj, o čemer smo drugi vedeli bolj malo.
Primož je bil član DOPPS-a 36 let, zadnjih 20 let je bil na društvu tudi zaposlen. Bil je izkušen terenski ornitolog, izjemen raziskovalec, vodja in avtor sheme monitoringa ptic kmetijske krajine, urednik znanstvene revije Acrocephalus, vodja VOS-a, član mednarodnih teles za monitoring ptic, strokovni direktor, predvsem pa predan naravovarstvenik. Pisal in vodil je velike naravovarstvene projekte. Njegova strast je bila podatkovna analiza in ekološko modeliranje, kjer je s svojim izjemnim intelektom obvladoval zapletene matematične pristope izdelave modelov in sklepanja iz njih. Kolegom raziskovalcem in študentom je pogosto bil mentor in somentor pri magistrskih nalogah. S teh del so nastali izvirni znanstveni članki v njegovem soavtorstvu, skupaj 30, pri čemer je bil zadnji letos objavljen v prestižni angleški SCI reviji Bird Study. Nekaj let nazaj je na društvu ustanovil in vodil raziskovalno skupino, kar mu je bilo v veliko veselje, predvsem pa se je zavedal pomena raziskav za uspešno naravovarstvo.
Poleg ptic je imel Primož izredno rad ljudi. Vsi smo ga poznali po njegovi prijaznosti in dobrosrčnosti. Bil je umirjen in nikoli ni povzdignil glasu. S svojim značajem, znanjem in modrostjo je vzbujal spoštovanje. Tudi zaradi tega je bil marsikomu za vzor, še posebaj mlajšim sodelavcem. Čeprav bolj redkobeseden, je imel čudovit in vedno neškodljiv smisel za humor, s katerim bi se lahko pojavil tudi v kakšni epizodi Monty Phyton-a. Povrh vsega je bil zelo preprost in nemalokrat je prišel v pisarno obut v legendarne Allstarke. Primož je bil pač preprost in spontan, ne da bi se moral za to posebaj trudit ali da bi mu sploh bilo mar za to.
Mnogo je tistih majhnih stvari, s katerimi nam je polepšal dni in zelo ga bomo pogrešali. Pogosto se je zgodilo, da je pred svojo pisarno zaslišal poznan glas. Takrat je vedno priprl vrata, skozenj pomolil glavo in te lepo pozdravil.
Čeprav Primoža ni več med nami, bodo njegovo delo in ime ostali za vselej zapisani v svobodi ptic in v naših srcih.
Slava mu.