Ljudje in ptice

Vez človeka ni bila še z nobeno skupino živih bitij tako trajna, raznolika in polna simbolov, mitov ter ne nazadnje strokovnega vedenja in znanja kot prav vez s pticami. Že od prvih zapisov človeštva so predstavljale po eni strani simbol vojne, po drugi pa miru in ljubezni. Bile so objekt umetnosti in številnih znanstvenih raziskav.

Najbolj raziskana skupina živali

Ptice so najbolj raziskana skupina živali na planetu. Mnogi danes pojasnjeni ekološki in vedenjski mehanizmi, pa tudi številne biološke strukture, snovi in procesi so prav rezultat raziskav ptic.

Ptice so tudi odlični indikatorji ohranjenosti narave, saj nam posredno in neposredno sporočajo, kaj se z njo dogaja.

foto1, avtor

Charles Darwin je svojo revolucionarno evolucijsko teorijo med drugim razvil na podlagi opazovanj različnih vrst ščinkavcev na Galapaških otokih. Ti ščinkavci se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti in obliki kljuna.
foto: Wikimedia.org

foto2, avtor

Ptice lahko dokaj enostavno opazujemo in raziskujemo. Razširjene so po vsem svetu in so zelo priljubljene med ljudmi.
foto: Tilen Basle

foto3, avtor

Kemična snov DDT je od 50. let 20. stoletja postala eden najbolj razširjenih insekticidov na svetu. Skoraj dve desetletji po začetku njegove množične uporabe se je človeštvo začelo zavedati tudi katastrofalnih negativnih posledic uporabe DDT na okolje in zdravje ljudi.
Prve negativne učinke so uspeli dokazati prav pri pticah, zlasti ujedah, pri katerih so opazili nenaden in nepojasnjen upad njihovega števila. To je bil eden od prvih resnih znakov, da je uporaba te spojine škodljiva za okolje.
foto: Dietmar Nill

10 razlogov, zakaj raziskujemo in varujemo ravno ptice

  1. Sistematika ptic je dobro raziskana
    Število opisanih vrst ptic je v zadnjih letih povprečno naraščalo za samo 5–8 % v primerjavi s 15–24 % letno »rastjo« pri sesalcih in dvoživkah.
  2. Razširjenost, ekologija in življenjske navade ptic so dobro poznani
    Vsako leto je objavljenih prek 16.000 novih znanstvenih prispevkov o biologiji in ekologiji ptic.
  3. Različne vrste ptic lahko relativno enostavno prepoznavamo, opazujemo in spremljamo
    Spremljanje stanja populacij ptic je vključeno v svetovne indikatorje ohranjenosti narave.
  4. Ptice so raznolike, najdemo jih v skoraj vseh življenjskih prostorih in so razširjene po vsem svetu
    Na Zemlji živi več kot 10.000 vrst ptic, od katerih se jih v posamezni državi v povprečju pojavlja okrog 400.
  5. Ptice so dokaj specializirani organizmi, kar pomeni, da posamezne vrste zasedajo zanje značilne življenjske prostore
    Več kot polovica vseh vrst ptic se pojavlja v enem ali dveh tipih življenjskih okolij.
  6. Ptice običajno zasedajo vrh prehranjevalnih spletov in so dokaj občutljive na okoljske spremembe
    Populacijski trendi ptic kmetijske kulturne krajine v Evropi so denimo odraz trenda intenzivnosti kmetijske rabe tal.
  7. V mnogih državah obstajajo dobri zgodovinski viri in podatki o pretekli razširjenosti in številčnosti mnogih vrst ptic
    Z raziskovanjem teh virov in primerjavo z današnjim stanjem lahko ugotavljamo, kako so potekale spremembe v okolju.
  8. Razširjenost in spremembe v populacijah ptic pogosto sovpadajo z drugimi organizmi
    Omrežje ključnih območij za varstvo ptic (IBA območja) pokriva 80 % območij identificiranih za varstvo drugih skupin organizmov.
  9. Ptice so ekonomsko pomembne
    Njihova vrednost pri uravnavanju škodljivcev je na primer v Kanadi ocenjena na skoraj 5,4 milijard kanadskih dolarjev letno.
  10. Ptice so zelo karizmatične živali
    Ptice so priljubljene, združujejo ljudi in vplivajo na odločevalce – v ZDA 20 %, v Veliki Britaniji pa 30 % ljudi redno opazuje in hrani prostoživeče ptice.

Ptice so odločilno vplivale na razvoj varstva narave

S povečanim vplivom človeka na naravo je začela rasti tudi ozaveščenost ljudi do njenega varstva. Vse do 19. stoletja je bil pojem naravovarstva nepoznan, vendar je v prihodnjih desetletjih hitro pridobil pozornost.

foto1, avtor

Yellowstone v ZDA – prvi narodni park
Zaradi vse večjega pritiska javnosti za ohranitev naravnih lepot so leta 1872 v ZDA ustanovili Narodni park Yellowstone. Postal je prvi narodni park na svetu, po vzoru katerega so kmalu sledili še mnogi po vsem svetu. Danes zavarovana območja po kriterijih Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) pokrivajo 14,5 odstotka vsega kopnega na Zemlji.
foto: Miha Krofel
foto2, avtor

Naravovarstveno gibanje v Evropi
Sočasno z ameriškim naravovarstvenim gibanjem je zagon dobivalo tudi tisto čez lužo. Leta 1869 so v Veliki Britaniji izdali ukrep o varstvu morskih ptic, kateremu je leta 1872 sledil še ukrep o varstvu prostoživečih ptic. To so bili prvi poskusi sistematičnih varstvenih ukrepov.
foto: Davorin Tome
foto3, avtor

Nastanek prvih nevladnih naravovarstvenih organizacij
Na prehodu stoletja so se v civilni družbi po vsej Evropi krepila gibanja za ohranjanje narave, na čelu katerih je bilo prav varstvo ptic. Nastale so prve nevladne organizacije – leta 1889 RSPB v Veliki Britaniji, leta 1899 NABU v Nemčiji in Vogelbescherming na Nizozemskem ter leta 1922 ICBP, predhodnik današnje vodilne svetovne naravovarstvene organizacije BirdLife International. Vse te organizacije imajo še danes enake cilje: varstvo ptic, ljudi in narave.
foto4, avtor

Vse večji pritiski na okolje vplivajo na sodobne poglede na varstvo narave
Sodobno naravovarstvo se je pričelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Bilo je odgovor na povečan vpliv industrializacije, intenziviranje kmetijstva in razvoj potrošniške družbe. Postalo je jasno, da učinkovito ohranjanje narave zahteva mnogo širši pogled kot zgolj varstvo posameznih vrst. Hkrati pa se je s pojavom globalnih okoljevarstvenih problemov, kot sta kisel dež in tanjšanje ozonske plasti pričelo širiti tudi zavedanje o povezanosti varstva narave z dolgoročnim obstojem človeštva.
foto: arhiv DOPPS

Edinstven pristop Evropske unije

Evropska skupnost je 2. aprila leta 1979 sprejela Direktivo o pticah, ki je najstarejši predpis EU s področja varstva narave, hkrati pa tudi eden najpomembnejših. Direktiva je vzpostavila obsežen sistem varstva za vse prostoživeče vrste ptic v Uniji. Države članice so se strinjale, da so ptice – mnoge vrste so selivke – skupna naravna dediščina vseh nas, zato njihovo varstvo zahteva sodelovanje vseh članic.

Direktivo o pticah je 21. maja 1992 dopolnila Direktiva o habitatih, katere cilj je varstvo več kot 220 različnih habitatov in približno 1.000 vrst živih bitji, ki jih je potrebno varovati z opredeljevanjem Posebnih varstvenih območji (SAC – Special Areas of Conservation). Ta skupaj s Posebnimi območji varstva (SPA – Special Protected Area), ki se opredelijo na podlagi Direktive o pticah, tvorijo temelj evropske mreže varstvenih območji Natura 2000.

Natura 2000 je velika priložnost

Omrežje Nature 2000 danes na približno 26.000 območjih poleg varstva narave podpira številne ekonomske aktivnosti. Po podatkih Inštituta za evropsko okoljsko politiko ta območja letno obišče 1,2–2,2 milijarde ljudi, ki tam porabijo 50–90 milijard evrov in tako omogočajo neposredno ali posredno zaposlitev 4,5–8 milijonov ljudi (Institute for European Environmental Policy, 2011).

foto1, avtor

Evropsko omrežje varstvenih območij Natura 2000 je unikaten sistem varstva narave in velika priložnost. Skupni namen vseh držav Evropske unije je na teh območjih ohraniti biotsko pestrost evropskih ekosistemov za prihodnje rodove. Na fotografiji je Krakovski gozd na Dolenjskem.
foto: Damijan Denac
foto2, avtor

Na območjih Natura 2000 od trženja narave živi za več kot dve Sloveniji prebivalcev Evropske unije!
foto: Tomaž Jančar

Varovanje biotske pestrosti in vrednost ekosistemskih storitev za človeštvo

Biotska pestrost – raznolikost živih bitji in ekoloških sistemov – je svetovno naravno bogastvo. Naša socialna in družbena dobrobit kot tudi naša prihodnost so odvisne od nje. Biotska pestrost nam zagotavlja vse življenjsko pomembne dobrine in storitve, hkrati pa je izjemno kompleksna in lepa.

Kljub temu pa izginja hitreje kot kadarkoli doslej. Največja kriza, s katero se danes spopada človeštvo, je biodiverzitetna kriza, današnji tempo izumiranja vrst je veliko hitrejši od naravnega in ni dvoma, da proces pospešuje človek.

Človeštvo koristi mnoge naravne produkte in procese, ki jih zagotavljajo ekosistemi. Skupno jih imenujemo ekosistemske storitve. Organizacija združenih narodov je leta 2005 predstavila rezultate štiriletne raziskave, v kateri je sodelovalo 1.300 raziskovalcev iz vsega sveta. Skupaj so oblikovali štiri skupine ekosistemskih storitev, ki so bistvene za človeštvo.

  • OSKRBA
    Oskrbovalne storitve nam zagotavljajo dobrine, kot so hrana, voda in les.
  • REGULACIJA
    Uravnalne storitve regulirajo podnebje in padavine, vodo, širjenje bolezni in podobno.
  • KULTURA
    Kulturne storitve zajemajo lepoto, navdih, rekreacijo in duhovno blaginjo človeštva.
  • PODPORA
    Podporne storitve vključujejo nastajanje prsti, fotosintezo, kroženje snovi in drugo.

Ekonomska vrednost ekosistemskih storitev je ogromna

V Evropski uniji ocenjujejo, da je vrednost vseh ekosistemskih storitev na območjih omrežja Natura 2000 med 200 in 300 milijardami evrov letno. To je enako znesku letnega bruto domačega proizvoda ekonomije srednje velike EU članice, kot sta na primer Danska ali Avstrija.

Koliko je potrebno za zaščito narave?
Zaradi človekovih posegov v naravo na svetu letno izgubimo 2–6,6 milijard dolarjev v vrednosti ekosistemskih storitev. Za učinkovito zaščito narave bi potrebovali 1–4 odstotkov te vrednosti (vir: BirdLife International, State of the world’s birds, 2013). Če ne bomo ukrepali, bomo plačali visoko ceno!

K uspešnemu varstvo narave s pomočjo ptic

Za pomoč pri uspešnem varovanju narave se lahko obrnemo na ptice. Te nam sporočajo kakšno je stanje v okolju ter nam pomagajo oceniti, kako učinkoviti so naši ukrepi.

V ta namen je pod koordinacijo partnerstva BirdLife International vzpostavljena največja sistematična mreža mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA), ki jo sestavlja 12.000 območji, bistvenih za varstvo celotne biodiverzitete. S spremljanjem ptic na teh območjih ter z drugimi mednarodnimi shemami monitoringov, kot sta denimo Indeks ptic kmetijske krajine (FBI) ali Januarsko štetje vodnih ptic (IWC), lahko spremljamo stanje celotne biodiverzitete in se z ustreznimi ukrepi izognemo zmanjšanju ali celo izgubi pomembnih ekosistemskih storitev.

foto1, avtor

Po vsem svetu je bilo do sedaj identificiranih več kot 12.000 Mednarodno pomembnih območij za ptice, ki zajemajo tako kopenske kot morske habitate.
vir: BirdLife International
foto3, avtor

Številčnost ptic kmetijske kulturne krajine (37 vrst) v Evropi je v preteklih 30 letih upadla za več kot 50 odstotkov. Od 148 vrst splošno razširjenih vrst ptic v Evropi pa je številčnost 57 vrst (skoraj 40 odstotkov) upadla v 25 evropskih državah.

Ptice so naši zavezniki, narava je naš prijatelj. Čas je, da jo kot takšno tudi sprejmemo, ji prisluhnemo in zanjo tudi nekaj storimo, saj bomo tako naredili največ tudi za nas same.