Sivka(Aythya ferina)
Sivka spada v veliko skupino rac, ki so značilne po tem, da si hrano iščejo s potapljanjem – race potapljavke. Zanjo je zelo značilen njen obris, saj se njen dolg kljun nadaljuje v visoko in strmo čelo, ki se konča z nekoliko špičastim, dvignjenim temenom.
Samec je po telesu sivo-črno obarvan, glava je rjava. Samica je obarvana podobno, vendar so njene barve v primerjavi s samčevimi bolj blede.
Sivka gnezdi tako na obsežnih kot na manjših mokriščih, gnezdo pa si naredi tudi na skromneje obraslem obrežju. V Evropi je splošno razširjena vrsta, v Sloveniji pa velja za redko gnezdilko. Med v Sloveniji prezimujočimi vrstami rac velja za eno najbolj številčnih rac potapljavk.
foto: Alen Ploj
Tatarska žvižgavka(Netta rufina)
Tatarska žvižgavka je prepoznavna predvsem po samčevi vpadljivi oranžnorjavi in okrogli glavi z rdečim kljunom. Njena gnezdišča najdemo predvsem ob velikih in s hranljivimi snovmi bogatih jezerih srednje in vzhodne Evrope. Pozimi se nekatere ne oddaljijo daleč od gnezdišč, druge pa prezimijo v zahodnem Sredozemlju.
Pri nas je redna a maloštevilna zimska gostja, gnezditev pa je bila doslej potrjena na le dveh lokacijah: Ptujskem jezeru in zadrževalniku Medvedce.
foto: Dejan Bordjan
Kostanjevka(Aythya nyroca)
Samec in samica kostanjevke sta temno rjave barve s podobnim vzorcem kot čopasta črnica, le da nimata čopka. Spola med seboj zelo težko razlikujemo, saj sta enako obarvana. Ločimo ju lahko po barvi očesa, saj ima samec očesi beli, samica pa temni.
Gnezdi na samem stiku brega z vodo, vendar je gnezdo dobro skrito v vegetaciji.
Številčnost kostanjevke po svetu v zadnjem desetletju drastično upada. V Sloveniji kostanjevka dosega jugozahodno mejo svojega strnjenega areala. Velja za zelo redko in močno ogroženo gnezdilko ter prezimovalko.
foto: Dejan Bordjan
Čopasta črnica(Aythya fuligula)
Ime čopasta črnica jasno označuje izgled samca v času svatovanja. V tem času ima perje bleščeče črno obarvano, čop na glavi pa je dolg in povešen. Samica je varovalnih rjavih barv.
Vrsta je pri nas dokaj redka gnezdilka, ki večinoma zaseda vodna telesa s stoječo ali počasi tekočo vodo, kot so ribniki, vodni zadrževalniki in pretočna jezera. Najbolj pogosta je na Štajerskem.
Za čopasto črnico je značilno, da je družabna raca, ki se pogosto druži v velike jate skupaj s sivko, s katero se lahko tudi križa. V zimskem času bomo velike jate lahko opazovali predvsem na akumulacijah vzdolž reke Drave in na večjih jezerih.
foto: Dejan Bordjan
Zvonec(Bucephala clangula)
Zvonec je svoje ime dobil po žvižgajočem zvoku peruti v letu. Ta majhna, čokata raca je pogosta gnezdilka tajge. Gnezdo si običajno naredi kar v opuščenem duplu črne žolne na drevesu.
Pozimi ga najdemo na vseh večji srednjeevropskih jezerih in rekah. Pri nas je pogost prezimovalec, a njegovo število upada.
foto: Alen Ploj
Mali žagar(Mergellus albellus)
Samec malega žagarja je vpadljivo belo obarvan s črnimi bočnimi progami in lici. Samico prepoznamo po sivem trupu in svetlo rjavi glavi s kontrastnimi belimi lici.
Te majhne race gnezdijo ob jezerih Skandinavije in severne Rusije, v manjših skupinah pa prezimujejo na večjih akumulacijskih jezerih srednje in zahodne Evrope. Pri nas so redni a zadnja leta maloštevilni prezimovalci na Cerkniškem jezeru in na akumulacijah na reki Dravi.
foto: Jan Nijendijk
Veliki žagar(Mergus merganser)
Veliki žagar je največja vrsta iz skupine žagarjev. Najpogostejši je na počasi tekočih rekah in jezerih gozdnatih območjih v notranjosti Slovenije. Rad ima čiste in globoke vode, kjer lahko pod vodo lovi ribe, saj je odličen potapljač.
V srednji Evropi se je veliki žagar naselil šele v začetku 20. stoletja. V Sloveniji sta se njegova gnezditvena številčnost in razširjenost v zadnjih desetletjih zelo povečali. Pogostejši je predvsem na večjih rekah kot so Sava, Drava, Mura in Krka.
foto: Tone Trebar
Srednji žagar(Mergus serrator)
To vrsto žagarjev prepoznamo predvsem po štrlečemu čopu, ki je značilen tako za samca kot samico.
Glavna gnezdišča srednjega žagarja so v tajgi in tundri severne Rusije in Skandinavije. Pozimi so vezani predvsem na morsko obalo, posamezne skupine pa najdemo tudi na velikih akumulacijskih jezerih v srednji Evropi. Pri nas je redni prezimovalec slovenske obale.
foto: Bojan Škerjanc