Belka(Lagopus muta)
Belka živi v visokogorju. Največ možnosti, da jo bomo videli, je visoko v Alpah nad 2.000 metri nadmorske višine. Na ostre razmere visokogorja in visokega severa je belka dobro prilagojena.
V poletnem času jo varuje črno-rjavo grahasto perje, pozimi pa je razen kljuna in oči popolnoma bela. Zaradi lažje hoje po snegu se ji takrat z močnejšim perjem poveča tudi površina nog.
Ob nevarnosti se belke najprej potuhnejo ob tla in zlijejo z okoljem. Če spoznajo, da so odkrite, bliskovito odletijo in se tako poskušajo izogniti presenečenemu plenilcu.
foto: Tomaž Mihelič
Divji petelin(Tetrao urogallus)
Divji petelin je naša največja koconoga kura. Samec je črno-rjav in po velikosti spominja na purana. Samica je skoraj za pol manjša in grahasto rjava.
Divji petelin prebiva v starih alpskih mešanih in iglastih gozdovih med 1.000 in 1.500 metri nadmorske višine. V Sloveniji je najbolj razširjen v Alpah, najdemo pa ga tudi na Pohorju, Kozjaku in Košenjaku. V Dinaridih in Škofjeloškem hribovju so ohranjene le še maloštevilne in izolirane subpopulacije, ki so že na robu izumrtja.
foto: Alen Ploj
Ruševec(Lyrurus tetrix)
Ruševec živi na območju gozdne meje, na severu pa pretežno v ruševju. V času svatovanja ga lahko opazujemo na rastiščih ali t. i. arenah. To so jase ali odprte površine, kjer se samci borijo za svoje teritorije in samice. Po parjenju samice same skrbijo za jajca in mladiče, samci pa živijo samotarsko.
Spola se med seboj razlikujeta. Samica je rjavo grahasta, samec pa je večinoma temno moder. Izjema je belo podrepje in rdeča nadočesna "roža".
Tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi je ruševec celoletno prisoten. Pri nas ga bomo našli izključno v Alpah in na Pohorju.
foto: Tomaž Mihelič
Gozdni jereb(Bonasa bonasia)
Gozdni jereb se v nasprotju z drugimi koconogimi kurami celo leto zadržuje na zelo majhnem, nekaj 100 kvadratnih metrov velikem območju. Zaradi njegovega mojstrskega prikrivanja in poznavanja domačega terena ga izjemno težko opazimo. V gozdu gremo lahko večkrat mimo njega, ne da bi ga splašili. Pogosteje ga lahko določimo po njegovem oglašanju, zelo značilnem visokem piskanju.
Pri nas vrsta naseljuje gorske iglaste in mešane gozdove, predvsem v Alpah, medtem ko je drugje redkejša.
Gozdni jereb je monogamna vrsta. Pri skrbi za mladiče sodelujeta oba starša.
foto: Tomaž Mihelič