Veliki srakoper(Lanius excubitor)
Veliki srakoper je največji evropski srakoper. Ta velika ptica pevka ima teme, hrbet in trtico sive barve. Rep, peruti in očesna maska so črne barve. Na perutih je nekaj belih lis.
Pogosto ga vidimo, kako sedi na visokih prežah, kot so osamljeni grmi, drevesa ali žice, od koder išče svoj plen - predvsem večje žuželke in male sesalce. Ko plen ujame, ga pogosto uklešči v rogovilo, da si ustvari zalogo. Naseljuje predvsem odprto krajino z mejicami, grmi in posameznimi drevesi.
V Sloveniji se veliki srakoper pojavlja le v zimskem času. Največ osebkov pri nas prezimi na Ljubljanskem barju in ponekod na Štajerskem.
foto: Alen Ploj
Črnočeli srakoper(Lanius minor)
Črnočeli srakoper je dobil svoje ime po široki črni progi na čelu. Pri samicah ni tako kontrastna, mlade ptice pa je sploh nimajo.
Ustreza mu odprta, mozaična kmetijska krajina s pestro kmetijsko rabo ter z drevoredi, sadovnjaki ali posameznimi drevesi. Običajno naseljuje topla, sončna nižavja in gričevja. Prezimuje v južni Afriki, v Evropo pa se vrne v začetku maja.
V Sloveniji je črnočeli srakoper uvrščen med kritično ogrožene vrste. Velja za zelo redko gnezdilko, katere populacija je v zadnjih desetletjih močno upadla. Posamezni pari gnezdijo le še na Šentjernejskem polju in v Vipavski dolini. Glavni dejavniki ogrožanja so intenzivno kmetijstvo, izginjanje ekstenzivnih travnikov in visokodebelnih sadovnjakov ter uporaba biocidov.
foto: Domen Stanič
Rjavi srakoper(Lanius collurio)
Samec rjavega srakoperja je vpadljivo obarvan, saj ima sivo teme, črno obrazno masko in rdeče-rjavo hrbtno stran ter peruti. Samice in mladostni osebki so nekoliko manj vpadljivi, s prečno progasto spodnjo stranjo telesa.
Rjavega srakoperja zelo pogosto vidimo, kako pokončno stoji na izpostavljenih prežah, na primer na bodeči žici ali plotu. Ko enkrat ujame plen, ga včasih za zalogo natakne na trnje ali bodečo žico. Naseljuje mozaično kmetijsko krajino s košenimi travniki, posameznimi grmi in mejicami, ki jih uporablja za gnezditev in kot preže. Najraje gnezdi v trnastem grmovju (šipek, glog, črni trn, robida). Je selivka, ki prezimuje v jugovzhodni Afriki, v Evropo pa se vrne v začetku maja.
V Sloveniji je vrsta splošno razširjena gnezdilka nižin in gričevnatega pasu po večjem delu države. Izogiba se območij sklenjenega gozda in višjih nadmorskih višin.
foto: Alen Ploj
Rjavoglavi srakoper(Lanius senator)
Rjavoglavi srakoper je dobil ime po samčevem rdečerjavem temenu in zatilju. Samčev drugi razpoznavni znak so njegova belo obarvana ramena. Samice navadno niso tako izrazito obarvane, rdečina na glavi je svetlejša, črna maska pa je prekinjena s svetlimi polji.
V južni Evropi, kjer je vrsta pogosta, se zadržuje v listnatih gozdovih, makiji in oljčnih nasadih. V srednji Evropi, kjer pa je vrsta sicer precej redka, naseljuje ekstenzivne sestoje sadnega drevja, ki se menjavajo z mejicami. V Sloveniji je zelo redka in le občasna gnezdilka v toplejšem, submediteranskem delu države, predvsem v Istri. Na selitvi se redko pojavlja tudi drugje po državi.
foto: Dejan Bordjan