Kormoran(Phalacrocorax carbo)
Kormoran velja za zelo razvpito vrsto, saj ga mnogi označujejo za velikega škodljivca v ribištvu. Gre za veliko, gosi podobno vrsto ptice, ki lovi pod vodo.
Za kormorane je značilno, da imajo slabo razvito trtično žlezo, zato si svojega perja ne mastijo in se to v vodi premoči. Značilno vedenje kormoranov je torej sedenje na obali z razprtimi krili, kjer si po lovu v vodi sušijo perje.
V Sloveniji je kormoran selivka in zimski gost ob morju in na skoraj vseh večjih vodnih površinah. Gnezditev je bila potrjena le na eni lokaciji, v Renških glinokopih na Goriškem.
foto: Alen Ploj
Vranjek(Gulosus aristotelis)
Vranjek je z razliko dveh sorodnih vrst kormoranov izključno morska ptica. V Sloveniji ga lahko opazujemo vzdolž cele obale, predvsem pa v okolici školjčišč na Debelem rtiču, v Strunjanu in pred Sečoveljskimi solinami.
Od kormorana se loči predvsem po vitkejši postavi, stopničastemu čelu in majhnemu čopku na glavi, ki se razvije med gnezditveno sezono. Za vranjeka je značilno, da leti nizko nad vodo in se potaplja z skokom naprej.
Vranjeke prav tako kot kormorane pogosto vidimo sedeti z razprtimi perutmi, ko si po lovu v vodi sušijo perje.
foto: Dejan Bordjan
Pritlikavi kormoran(Microcarbo pygmaeus)
Pritlikavi kormoran je najmanjši evropski kormoran. Odrasli osebki so povsem črni, z majhno glavo in kratkim kljunom. Poleti imajo po vratu nekoliko rdečkasto perje. Značilno je njihovo družabno vedenje.
Pritlikavi kormoran se zadržuje predvsem v vodnatih, sladkovodnih življenjskih prostorih. Živi v jugovzhodni Evropi, na Balkanskem polotoku in v Turčiji, v zadnjem desetletju pa se je močno razširil proti zahodu.
V Sloveniji je vrsta še pred desetletji veljala za redko, sedaj pa je dokaj pogosta, predvsem na severovzhodu in v obalnih mokriščih.
foto: Eva Horvat