Novice

Zadnje objavljene novice:

Popisi žuželk v okviru projekta EIP VIVEK

, Novice

Junija in julija smo v okviru projekta EIP VIVEK na površinah, vključenih v obnovo habitatnega tipa 6210 (*) (polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)), habitatnega tipa 6410 (travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caerulae)) ter na površini, kjer smo vzpostavili cvetni pas, opravili popise kobilic in drugih travniških vrst žuželk.

Donorski travnik za obnovo HT 6210 (*) v Šalovcih. Foto: Ana Vaupotič

Popise žuželk smo opravili tako na naravovarstveno dobro ohranjenih površinah, s katerih smo pridobili rastlinski material za obnovo (t. i. donorskih površinah), kot tudi na površinah v obnovi (t. i. recipientskih površinah).

Recipientske površine ležijo na dveh območjih – na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja (v bližini naselij Grabe in Obrež) ter na območju Ljubljanskega barja (opuščena njiva v Naravnem rezervatu Iški morost (NRIM)). Material za obnovo površin na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju smo pridobili z dobro ohranjenih travnikov v bližini naselij Šalovci in Budinci na Goričkem, za obnovo opuščene njive v NRIM pa z dobro ohranjenega travnika znotraj rezervata.

Meritve abundance žuželk smo na območjih Goričkega in Dravsko-Ptujsko-Središkega polja letos opravili prvič, saj so površine v obnovi nekdanje njive, kjer vegetacija predhodno ni bila vzpostavljena. Na opuščeni njivi v NRIM pa je bila travniška vegetacija že vzpostavljena, tako da smo meritve prvič izvedli že v lanskem, drugič pa v letošnjem letu.

Meritve smo izvedli s pomočjo vzorčnega lesenega kvadratnega okvirja dimenzij 1×1 m, ki smo ga na vsaki površini položili na tla na 10 naključnih mestih in prešteli vse žuželke znotraj kvadrata.

Na donorski površini za obnovo HT 6210 (*) v bližini Šalovcev smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 16  kobilic kratkotipalčnic, 16 kobilic dolgotipalčnic, 20 škržatkov in 13 osebkov metuljev (določili smo 3–5 različnih vrst metuljev). Na travniku smo zabeležili tudi veliko murnov, znotraj 10 vzorčnih kvadratov smo jih popisali 11. Na recipientski površini v bližini Grab smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 14 kratkotipalčnic, 11 dolgotipalčnic, 4 kačje pastirje in 2 čebeli. Na donorski površini za vzpostavitev cvetnih pasov v Budincih na Goričkem smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 9 kratkotipalčnic, 20 dolgotipalčnic, 19 škržatkov in 5 metuljev, zabeležili smo tudi 10 murnov. Na recipientski površini v bližini Obreža smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 4 kratkotipalčnice, 5 dolgotipalčnic, 1 škržatka, 2 metulja, 2 čebeli in 3 kačje pastirje. Na obeh recipientskih površinah smo zabeležili tudi kačje pastirje, ki so se tam verjetno zadrževali zaradi reke Drave, ki teče ob njima.

Na območju NRIM smo v lanskem letu na 10 vzorčnih kvadratih na donorski površini zabeležili 23 kratkotipalčnic in 35 škržatkov, na recipientski površini pa 15 kratkotipalčnic in 44 škržatkov. V letošnjem letu smo na recipientski površini z uporabo enake metode zabeležili več žuželk kot v letu poprej in celo več kot pri popisu donorske površine. Popisali smo 32 kratkotipalčnic, 23 škržatkov, 16 muh, 7 čebel, 2 hrošča, 2 čmrlja, 2 metulja, oso, obada in stenico. Večje število zabeleženih žuželk in večja vrstna pestrost kažeta na verjetno izboljšanje stanja ohranjenosti površine v primerjavi s stanjem pred preizkusom obnove.

V vseh primerih smo na donorskih površinah zabeležili višje število žuželk kot na recipientskih. Večino naravovarstveno pomembnih travniških skupin žuželk, kot so škržatki, metulji, poljski murni in čebele, smo zabeležili na prav vseh površinah. Rezultati meritev pogostosti žuželk, ki so dobri indikatorji biotske pestrosti travnikov, nam bodo v pomoč pri vrednotenju uspešnosti izvedbe teh ukrepov na projektnih površinah.

Projekt EIP VIVEK delno financirata Evropska unija iz Evropske¬ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

 

 

Zapuščina požara na Krasu: priložnost za obnovo tradicionalne kraške kulturne krajine in njene izjemne biotske raznovrstnosti

, Novice

Požar, ki se je v letošnjem poletju razplamtel na Goriškem Krasu, je za seboj nedvomno pustil veliko opustošenje. Kraška krajina je dramatično spremenila svojo podobo, saj je pogorelo 2902 hektarjev gozda, za katerim so v veliki meri ostala le še osmojena debla in gola tla.

Požar na Krasu. Foto: Simon Kovačič

Požarišče je s svojo podobo, kakršnih v Sloveniji nismo prav vajeni, klicalo po aktivni obnovi opustošene narave in ozelenitvi krajine. To naj bi – tako v strokovnem načrtu sanacije požarišča, ki ga je skladno s pristojnostjo pripravil Zavod za gozdove Slovenije, dosegli s ponovnim pogozdovanjem.

Predlog dokumenta z naslovom »Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras« je bil med 15.11. in 13.12.2022 tudi javno razgrnjen in omogočeno je bilo podajanje pripomb. Na DOPPS-u smo predlog skrbno preučili in zavzeli stališče, da sanacija požarišča, kot je predvidena v načrtu, pomeni korak vstran na poti do ciljev ohranjanja narave, ki izhajajo iz varstvenega statusa območja Natura 2000.

Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zato posredovali pripombe na razgrnjeni dokument, s katerimi opozarjamo na odstopanje od nacionalnih zavez ohranjanja narave na Krasu ter hkrati na edinstveno priložnost za obnovo tradicionalne kraške kulturne krajine z njeno izjemno biotsko raznovrstnostjo.

Pripombe DOPPS na predlog Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras

Petarde? Ne, hvala!

, Novice

Božič je pred vrati in bližajo se praznovanja ob zaključku leta, ki si jih mnogi popestrijo z uporabo pirotehničnih izdelkov – ognjemetov. Ljudem vizualno privlačna predstava, ki jo običajno spremljajo tudi glasni poki in žvižgi, pa živalim še zdaleč ni tako všeč. Vseobsežna uporaba pirotehničnih izdelkov v tem obdobju ima hude, nepredvidljive ter še dokaj neraziskane posledice na ptice in ostale prostoživeče živali. Povzroča jim stres, v najhujšem primeru pa jih »pahne« celo v smrt.

Tako kot ostale živali in ljudje, imajo tudi ptice naravno prirojen strah pred močnimi zvoki in svetlobo. Ognjemeti sprožijo pri pticah močan fiziološki in vedenjski odziv, ne glede na starost ptice, kar pomeni, da se osebki tekom življenja ne priučijo, kakšno nevarnost predstavlja sprožitev pirotehničnih izdelkov, temveč imajo strah pred njimi že »v krvi«.

Raziskava na sivih goseh (Anser anser) živečih v urbanih okoljih v Avstriji je pokazala, da se je v nekaj minutah po novem letu srčni utrip gosi dvignil za 96 %, telesna temperatura pa se je povišala za 3 %. Normalne vrednosti teh dveh parametrov so ponovno zabeležili šele pet ur po polnoči. Takšne fiziološke spremembe lahko vodijo v zmanjšano imunsko odpornost in posledično večjo dovzetnost za bolezni.

Zaradi novoletnih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic

V Sloveniji poškodb/smrti ptic, ki so nastale zaradi posledic uporabe pirotehničnih izdelkov sistematično ne beležimo.
Znani so posamezni primeri smrti, predvsem v mestnih jedrih, za katere se sklepa, da so posledica trkov ptic v antropogene površine zaradi preplaha, ki nastane ob novoletnih ognjemetih.

Slikovite in hkrati žalostne primere posledic, ki jih prinašajo novoletni ognjemeti, pa najdemo že pri naši sosedi, Italiji.
Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je januarja 2021 prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev, ki so nič hudega sluteč prenočevali na skupinskem prenočišču v mestu, novoletni ognjemet pa jih je »pahnil« v smrt.
Oglejte si posnetek ulic Rima po novoletnem ognjemetu.

V skladu s 35. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je raba pirotehničnih izdelkov kategorije F1 dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. To na videz kratko obdobje uporabe pa ima lahko dolgoročnejše posledice, kar so pokazali tudi izsledki nedavno objavljene študije.

Raziskovalci v vzhodni Evropi so s pomočjo GPS oddajnikov ugotovili, da so gosi na novoletno noč zapustile svoja prenočišča in letale bistveno dlje in višje, kot to počnejo v nočeh brez ognjemetov. Zaradi posledične večje porabe energije so bile v naslednjih dneh (še 11 dni po novem letu) primorane porabiti bistveno več časa za iskanje hrane, kot ga ob normalni porabi energije. V iskanju mirnih lokacij so številne zamenjale tudi lokacije prenočišč.

Ognjemeti nimajo negativnih učinkov le na prostoživeče živali. Vsak lastnik hišnih ljubljenčkov bo znal povedati, kakšno stisko doživljajo njihovi psi, mačke ali ostale živali, ko zaslišijo glasne zvoke neznanega izvora. Mnogi pri tem pobegnejo od doma, v strahu in nepozornosti pa so izpostavljeni prometu, mrazu in ostalim nevarnostim.

Pirotehnični izdelki so nevarni tudi za zdravje ljudi. Pri eksplozijah se sproščajo v zrak kemikalije v obliki nanodelcev, ki v zraku ostanejo prisotni tudi do več tednov, dokler jih ne spere dež ali sneg. Zaradi svoje majhnosti lahko skozi naša dihala vstopijo v krvni obtok in povzročijo škodo vsem telesnim sistemom. Še posebej nevarni so za ranljive skupine, kot so otroci, mladostniki, nosečnice, starejši in ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja. Eksplozije povzročijo tudi požare in akutne poškodbe.

Praznični čas zaznamujeta sreča in veselje, ob uporabi pirotehničnih izdelkov pa enako ne velja za prostoživeče živali in hišne ljubljenčke. Pomislimo tudi nanje in jim letos pričarajmo mirne praznike, brez strahu in stisk.

Prispevek pripravil član DOPPS Janez Leskošek

Letos v Sloveniji prezimuje največ štorkelj kadarkoli

, Novice,Sporočila za javnost

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna »anomalija« sedaj postaja že pravi običaj. Letos smo opazili že 12 prezimujočih štorkelj in sicer v Ivančni gorici, Slovenskih Konjicah, Dolenjem jezeru, Logatcu in okolici Pragerskega ter Rač. 

Do letošnje zime je največ belih štorkelj v Sloveniji prezimovalo v zimi 2014/15, ko smo zabeležili 10 prezimujočih osebkov.
Podatki so zbrani sporadično, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da je v katerem letu prezimoval kakšen osebek več. Če imate podatek o opažanju za preteklo leto, bomo zelo veseli vaše informacije.

Po znanih podatkih, je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Od takrat pa do leta 2000 beležimo posamezna opažanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj »običajno«. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Izgleda, da so nekateri pari kar opustili selitev – npr. par v okolici Rač prezimuje že več let zapored.  

Ste opazili prezimujočo štorkljo?

Prosimo, da nam svoje opažanje sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo opažanja in obdobje prisotnosti štorklje na območju (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje). Veseli bomo tudi lokacije njenih zimskih prehranjevališč in kakšne fotografije.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Prezimovanje v Sloveniji je boljša opcija kot selitev

Zaradi vse milejših zim v Evropi, ki so posledica globalnega segrevanja, lahko bele štorklje pri nas tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje. V milih in povprečnih zimah, ko tla niso prekrita s snežno odejo, nimajo težav z iskanjem hrane. Res je, da na »zimskem meniju« ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki jim sicer gredo čez leto zelo v slast, a imajo na voljo še veliko drugih »jedi«. Pozimi se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

V Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več štorkelj. Foto: Simon Kovačič

Razlog, da se nekatere populacije belih štorkelj ne selijo več je tudi prilagoditev na alternativne vire hrane. Bele štorklje zelo rade zahajajo na odprta smetišča, kjer se prehranjujejo praktično z odpadki. Populacija belih štorkelj v Španiji, ki gnezdi v bližini odprtega smetišča, se pravzaprav sploh ne seli več.

Tudi naše štorklje rade zahajajo na smetišča, sicer ne v Sloveniji, saj nimamo ogromnih odprtih smetišč, pač pa na selitveni poti in prezimovanju v Afriki, kar so nam pokazale naše raziskave selitvenih poti mladih belih štorkelj. Tudi v Nemčiji so ugotovili, da njihove štorklje niso preveč zahtevne glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč. Štiri od šestih štorkelj, vključenih v raziskavo, je skrajšalo svojo selitveno pot in prezimovalo na smetiščih v Maroku.

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.

 

Božično darilo naravi

, Novice

Ste vedeli, da lahko povsem brezplačno prispevate k ohranjanju ptic in njihovih življenjskih okolij v Sloveniji?
Do 1 % odmerjene dohodnine, torej zneska, ki ga sicer plačate državi, lahko kot donacijo namenite tudi DOPPS.

Namenitev dela dohodnine za donacijo društvu

Za vse, ki bi nas radi na ta način na novo podprli in s tem prispevali k ohranjanju ptic in njihovih življenjskih okolij, pa sporočamo, da to lahko storite na sledeče načine:

  • po pošti Finančnemu uradu:

Izpolnite in natisnite obrazec ter ga pošljite na naslov Finančni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana ali na vam najbližji finančni urad.

Obrazec za namenitev dohodnine DOPPS-u

Navodila za izpolnjevanje obrazca

Na kazalu na levi strani vašega uporabniškega računa na e-Davkih izberite rubrike: Vpogledi → Podatki o zavezancu → Namenitev dela dohodnine

V razdelek ‘Ime oziroma naziv upravičenca’ vpišete: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

V razdelek ‘Davčna številka upravičenca’ vpišete: 68956029

V razdelek ‘Odstotek’ vpišete poljubno vrednost do 1

Izbor potrdite s pritiskom na gumb Oddaj vlogo.

V kolikor portala e-Davki še ne uporabljate, vam sporočamo, da je po novem prijava in uporaba povsem enostavna in zanjo več ne potrebujete veljavnega certifikata, saj je registracija na portalu e-Davki možna z vašo davčno številko in geslom, ki si ga nastavite sami.Pri registraciji z geslom poleg davčne številke potrebujete enega od informativnih izračunov dohodnine iz zadnjih let, s katerega prepišete ID številko. V kolikor informativnih računov ne hranite, pa to številko lahko tudi naročite v enem od korakov registracije z geslom in vam jo FURS pošlje na domači naslov v nekaj dneh. Več …Vzelo vam bo le nekaj minut, ki vam jih bomo v naslednjem letu ali letih zagotovo povrnili z novimi uspehi pri varstvu ptic in narave.

  • ustno na zapisnik pri finančnem organu.

Zahvaljujemo se vam za vašo donacijo!

Prva sezona je bila uspešna

, Novice

Minilo je že dobro leto, odkar smo pričeli s projektom LIFE FOR SEEDS.

Trizoboa kukavica. Foto: Aleksander Kozina

Celotna spomladanska in poletna sezona sta bili terensko obarvani, saj smo pričeli s popisi vrstno bogatih travnikov, nabiranjem semen, iskali pa smo tudi travnike, s katerih bi želeli nabirati semena za semensko banko v prihodnjem letu.

Letos aprila smo otvorili sezono popisov. Na travnikih nismo popisovali le vegetacije, temveč tudi ptice, poljskega murna, kobilice in metulje. Poročilo o popisu Škrlatca na Cerkniškem polju in Poročilo popisa poljskega murna in kobilic najdete TUKAJ.

Pozno pomladi smo pričeli z nabiranjem semenskih mešanic, ki smo jih potrebovali za obnovo travnikov ter testiranje kalivosti. Semena smo nabirali s pomočjo ročnih sesalnikov in ročno.

Poleti pa smo se »modernizirali«. Za nabiranje semenskih mešanic so projektni sodelavci z ljubljanske Fakultete za strojništvo (LeCAD – laboratorij za konstruiranje) razvili in izdelali krtačni traktorski priključek za žetje semen. Krtačni stroj je letos že preizkusila ekipa Notranjskega parka in Krajinskega parka Goričko, na izbranih zemljiščih pa bomo semena želi tudi prihodnja leta večkrat v sezoni.

Po žetvi semen je bilo treba semena posušiti in jih ločiti od večjih bilk in nečistoč. Jeseni so bile semenske mešanice nared za setev.

Semenske mešanice so sedaj že posejane, tudi dež jih je že zalil. Zdaj nestrpno pričakujemo pomlad, da bomo lahko uživali ob pogledih na naše prve terenske rezultate dela na projektu.

Več o projektu in aktivnostih si lahko preberete na www.lifeforseeds.si.

Projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253)

Obeta se nam več naravi prepuščenih gozdov

, Novice,Sporočila za javnost

V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo dosegli končni cilj in zbrali 45.000 evrov. Z zbranimi sredstvi bomo kupili gozd in ga vrnili naravi!

Ekipa Varuhov naravnih gozdov. Foto: DOPPS

Z akcijo »Varuhi gozdnih specialistov« smo na društvu pričeli 15. marca 2022. V prvi vrsti smo želeli opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo.

Na pomoč našim dragocenim gozdnim specialistom – koconogemu čuku, belohrbtemu detlu, divjemu petelinu, malemu muharju in črni štorklji, je priskočilo več kot 1000 zavednih in srčnih posameznikov ter številna podjetja. Akcijo so podprli tudi številni znani obrazi doma (Žiga Gabrovec, Lorella Flego, Tinkara Fortuna, Ninna Kozorog, Feri Lainšček, Dejan Obrez, Adi Smolar, Marko Soršak »Soki«,  Andrej Vilčnik) in v tujini (David Lindo, David Rothenberg).

V osmih mesecih smo s skupnimi močmi dosegli zastavljen cilj in zbrali 45.000 evrov za nakup gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Nove gozdne površine, ki bodo izvzete iz gospodarjenja, bodo gozdnim specialistom omogočile boljše življenjske pogoje, s čimer bomo pomembno prispevali k njihovemu ohranjanju.

Na društvu že intenzivno iščemo primerne gozdne parcele

Na društvu že iščemo primerne gozdne parcelel za nakup. Foto: Tilen Basle

Predvsem si želimo kupiti 10 hektarjev sklenjenega gozda na območju, kjer je prisotna katera izmed ciljnih vrst gozdnih specialistov. V kolikor nakup sklenjene površine ne bo mogoč, pa bomo odkupili več (a ne več kot 5) gozdnih ekocelic, ki bodo izboljšale pestrost gozdov in gozdnim specialistom nudila mesta za gnezdenje, prehranjevanje in zatočišče.

O nakupu vas bomo obvestili. Informacija bo objavljena tudi na spletni strani www.gozdnispecialisti.si.

ZAHVALA

Vsem podpornikom akcije »Varuhi gozdnih specialistov« se iskreno zahvaljujemo za pomoč in podporo. K učinkovitemu varstvu narave lahko pristopimo le s skupnimi močmi, kar nam je tokrat uspelo z odliko! Veseli nas, da se Slovenci zavedamo pomembnosti naravnih gozdov in bomo skupaj naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju le-teh in vrst, ki v njih prebivajo.

Jesenska selitev žerjavov

, Novice

V vse krajših jesenskih dneh nižine objema jutranja megla. Jutra so tiha in nekoliko zlovešča, nad meglo v daljavi pa slišimo le glasno trobljenje, ki se nam vse bolj bliža. Začela se je jesenska selitev žerjavov!

Vsako leto se kakšna jata žerjavov ustavi tudi v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Foto: Tilen Basle

Število žerjavov narašča po večjem delu Evrope in temu primerno narašča seleča se populacija tudi pri nas. Vse več je opazovanj tudi pozimi in v zadnjih letih tudi v toplem delu leta. Iz leta v leto več se jih pri nas zadržuje tudi dalj časa.

Ob prvem poskusu gnezdenja (leta 2016 na osrednjem delu Cerkniškega jezera) in večanju gnezdeče populacije žerjavov v Evropi, je le vprašanje časa, kdaj bo žerjav pri nas tudi potrjeno gnezdil. Namen zbiranja podatkov o opazovanju žerjavov je sledenje naraščanju populacije, podrobneje ovrednotiti karakteristike selitve čez naše konce ter bolje spoznati vrsto.

Spomladanska selitev

Med začetkom februarja in majem leta 2022 smo opazovali 43.157 žerjavov v 370 jatah. Čeprav smo jih opazovali več kot pol manj kot spomladi 2021, pa so opazovanja po številu teh na spomladanski selitvi še zmerom na drugem mestu.

Jesenska selitev je v polnem teku

Selitveni spektakel žerjavov v Sloveniji spremljamo že skoraj 20 let. Nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj.

Sporočite svoja opažanja

Jata žerjavov. Foto: Dejan Bordjan

Tudi letos vas naprošamo, da svoja opažanja sporočite našemu članu, Dejanu Bordjanu: dejan.bordjan@gmail.com.

Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!

Kako prepoznamo žerjave?

Žerjavi se selijo v velikih jatah v V formaciji. Opaziti jih je moč že od daleč, še prej pa jih slišimo, saj med letom glasno trobijo.

Prisluhnite trobljenju jate žerjavov
Vir: xeno-canto