Novice

Zadnje objavljene novice:

Vabilo na prvi DOPPS-ov študentski tabor

, Novice

Vabimo vas na prvi DOPPS-ov študentski tabor, ki bo zelo botanično obarvan. Tabor bo potekal med 7. in 14. julijem 2023 na raznolikem in skrivnostnem Notranjskem (Pivška presihajoča jezera, Notranjski park, Planinsko polje in Bloška planota).

Tabor je odlična priložnost, da izpopolnite vaše botanično znanje in se povežete s svojimi sovrstniki.

Udeležba na taboru je za vse študente brezplačna, število prostih mest pa je zelo omejeno (12) tako, da ne odlašajte s prijavo! 

Prijave sprejemamo na elektronski naslov aleksander.kozina@dopps.si.

Ob prijavi navedite naslednje informacije:

  • ime in priimek,
  • datum rojstva,
  • telefonska številka in e-mail naslov,
  • ime izobraževalne ustanove, ki jo obiskujete,
  • prehranske zahteve (vsejedci/vegetarijanci/vegani…),
  • morebitne alergije in ostale zdravstvene posebnosti,
  • model (M/Ž) in velikost majice,
  • morebitne druge opombe.

 

Vabilo na prvi DOPPS-ov študentski tabor (pdf)

          

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

, Novice,Sporočila za javnost

Tudi letos vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preštevali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic).

Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2022

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke z opazovanj delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

V okviru akcije Ptice okoli nas lahko opazujete ptice na krmilnici.
Foto: Simon Kovačič

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripravili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženje ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)

KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)

Spletno predavanje “Hranjenje ptic pozimi”

Lansko leto smo za ogrevanje pripravili spletno predavanje z naslovom Hranjenje ptic pozimi. Predavatelj Rok Lobnik je predstavil pogostejše vrste ptic okoli naših domov in ob krmilnici, hkrati pa povedal tudi več o pravilnem hranjenju ptic pozimi.

Vabljeni k ogledu videa (spodaj).

IZŠLA JE ZIMSKA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

, Novice

Zaenkrat v naravi vladajo še ne prav zimske temperature, v poljudnem članku Aleksandra Kozine pa si preberite kako se ptice pripravljajo na zimo, s kakšnimi izzivi se spopadajo v tem delu leta ter kako ga preživijo. Tokrat smo se podali na Japonsko, ki nudi dom osupljivo pestri združbi ptičjih vrst. Predstavljamo vse od severne divjine Hokkaida, do urbane ornitofavne japonskih velemest.

V rubriki Varstvo ptic si preberite o zaskrbljujočih ugotovitvah poročila State of the World’s Birds, ki ga je izdala organizacija BirdLife International. V rubriki Portret ptice predstavljamo malega žagarja, gnezdilko borealnega pasu, ki ga pri nas lahko opazujemo le v hladnem delu leta. Izvedeli boste tudi nekaj več o bobru, ki z gradnjo jezov in bobrišč aktivno ustvarja in vzdržuje mokrišča in ga imenujemo tudi ekosistemski inženir.

V tokratni številki pišemo več o hranjenju ptic pozimi in o interakcijah, do katerih prihaja med različnimi vrstami ptic na ptičjih krmilnicah. V rubriki Skozi objektiv nas bo skozi svoje fotografije Marko Zabavnik popeljal v trstičje Ormoških lagun.

Najmlajši ornitologi boste skozi zimsko družabno igro spoznali življenje ptic pozimi in poskušali kar se da hitro doseči cilj – ptičjo krmilnico.

V rubriki Ornitološke prigode nas David Knez popelje v tople septembrske dni na otok Pag, v reviji pa boste našli tudi namige za opazovanje zanimivih vrst ptic ter drugih organizmov v času zime.

Tokrat ne manjka društvenih novic:  prvi vikend v oktobru smo opazovali ptice v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic 2022, v okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo dosegli pomemben cilj, na Ptujskem jezeru smo otoke pripravili na novo gnezditveno sezono, čudovite jesenske barve in druženje je zaznamovalo letošnjo Ptičarijado, preštevali smo ptice okoli nas, izvedli 43. letni zbor članov in potrdili novo predsednico DOPPS ter še in še …

 

Naj vam revija polepša pričetek novega leta!

Prijetno branje vam želim,

 

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Ptice pozimi – preživetje v najtežjem delu leta
  • 12: Japonska – med velemestnim vrvežem in gozdno samoto
  • 16: Populacije 49 % vrst ptic na svetu so v upadu
  • 20: Bober – ključna vrsta vodnih okolij
  • 23: Red mora biti – tudi na krmilnici
  • 24: Mali žagar
  • 26: Zgodbe iz trstičja Ormoških lagun
  • 28: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, januar–april 2023
  • 35: Evropski dan opazovanja ptic 2022
  • 36: (Ne)škodljivost hranjenja ptic
  • 38: Zimska opazovanja v naravi
  • 40: Mediteranske oaze v puščavi morja in kamenja
  • 42: Uspelo nam je!
  • 43: Ptujski otoki pripravljeni na novo gnezditveno sezono
  • 44: Ptičarijada 2022 – jesensko uživanje na krasu
  • 46: Ptice okoli nas
  • 48: 43. letni zbor članov DOPPS
  • 50: Novice

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2022, letnik 28, številka 04.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2023

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2023, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2023 v soboto, 14., in nedeljo, 15. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2023 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2023 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2022?

, Novice,Sporočila za javnost

Zadnji teden januarja že tradicionalno preštevamo ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. V letu 2022 smo jih s skupnimi močmi našteli kar 13.821, pripadajočih 73 vrstam. Vas zanima, katerih je bilo največ?

Domači vrabec vztraja na prvem mestu

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2085. Letos je njegov prestol resno ogrozila siva vrana, ki jo je od vrha ločilo le 13 opazovanih osebkov (opazovanih je bilo 2072 osebkov). Na tretjem mestu se je letos znašla velika sinica s 1371 opazovanimi osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih osebkov sestavljale 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Zanimivost

Se spomnite, kako smo v letu 2021 opazovali nenavadno veliko število čižkov? Takrat so se prvič zavihteli med deset najštevilčnejših vrst, končali na 4. mestu in prehiteli celo veliko sinico. Letos ponovno niso bilo zelo številčni in v primerjavi s preteklimi leti (z izjemo leta 2021) zastopani v približno enakem odstotku.

Kaj se je zgodilo v letu 2021?

Bili smo priča manjšemu vpadu vrste iz severnih in vzhodnih krajev Evrope, podobno, kot smo kdaj v preteklosti temu lahko priča v primeru pinož. Slednje smo ugotovili prav s pomočjo podatkov akcije Ptice okoli nas, kar je posebej navdušujoče. Ljubiteljska znanost deluje!

Tabela: Zanimive vrste ptic, preštete v akciji Ptice okoli nas v letu 2022 in njihovo število
VRSTA ŠTEVILO
planinska kavka (Pyrrhocorax graculus) 40
veliki žagar (Mergus merganser) 17
kostanjevka (Aythya nyroca) 12
mala uharica (Asio otus) 10
bela štorklja (Ciconia ciconia) 4
srednji detel (Dendrocoptes medius) 3
kozača (Strix uralensis) 3
pepelasti lunj (Circus cyaneus) 1
krekovt (Nucifraga caryocatactes) 1

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2022 (pdf)

Akciji Ptice okoli nas se je pridružilo veliko otrok. Foto: Ana Zornik

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2022 združila 892 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v šoli. Letos je bilo takšnih 639 iz 23 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (183 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (70 sodelujočih), OŠ Gustava Šiliha Velenje (60 sodelujočih), OŠ  Ledina (49 sodelujočih) in Strokovni gimnaziji ŠC Kranj (41 sodelujočih).
Zahvaljujemo se vsem, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.

Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala ob ponedeljka, 23. do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si enkrat vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.

Popisi žuželk v okviru projekta EIP VIVEK

, Novice

Junija in julija smo v okviru projekta EIP VIVEK na površinah, vključenih v obnovo habitatnega tipa 6210 (*) (polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)), habitatnega tipa 6410 (travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caerulae)) ter na površini, kjer smo vzpostavili cvetni pas, opravili popise kobilic in drugih travniških vrst žuželk.

Donorski travnik za obnovo HT 6210 (*) v Šalovcih. Foto: Ana Vaupotič

Popise žuželk smo opravili tako na naravovarstveno dobro ohranjenih površinah, s katerih smo pridobili rastlinski material za obnovo (t. i. donorskih površinah), kot tudi na površinah v obnovi (t. i. recipientskih površinah).

Recipientske površine ležijo na dveh območjih – na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja (v bližini naselij Grabe in Obrež) ter na območju Ljubljanskega barja (opuščena njiva v Naravnem rezervatu Iški morost (NRIM)). Material za obnovo površin na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju smo pridobili z dobro ohranjenih travnikov v bližini naselij Šalovci in Budinci na Goričkem, za obnovo opuščene njive v NRIM pa z dobro ohranjenega travnika znotraj rezervata.

Meritve abundance žuželk smo na območjih Goričkega in Dravsko-Ptujsko-Središkega polja letos opravili prvič, saj so površine v obnovi nekdanje njive, kjer vegetacija predhodno ni bila vzpostavljena. Na opuščeni njivi v NRIM pa je bila travniška vegetacija že vzpostavljena, tako da smo meritve prvič izvedli že v lanskem, drugič pa v letošnjem letu.

Meritve smo izvedli s pomočjo vzorčnega lesenega kvadratnega okvirja dimenzij 1×1 m, ki smo ga na vsaki površini položili na tla na 10 naključnih mestih in prešteli vse žuželke znotraj kvadrata.

Na donorski površini za obnovo HT 6210 (*) v bližini Šalovcev smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 16  kobilic kratkotipalčnic, 16 kobilic dolgotipalčnic, 20 škržatkov in 13 osebkov metuljev (določili smo 3–5 različnih vrst metuljev). Na travniku smo zabeležili tudi veliko murnov, znotraj 10 vzorčnih kvadratov smo jih popisali 11. Na recipientski površini v bližini Grab smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 14 kratkotipalčnic, 11 dolgotipalčnic, 4 kačje pastirje in 2 čebeli. Na donorski površini za vzpostavitev cvetnih pasov v Budincih na Goričkem smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 9 kratkotipalčnic, 20 dolgotipalčnic, 19 škržatkov in 5 metuljev, zabeležili smo tudi 10 murnov. Na recipientski površini v bližini Obreža smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 4 kratkotipalčnice, 5 dolgotipalčnic, 1 škržatka, 2 metulja, 2 čebeli in 3 kačje pastirje. Na obeh recipientskih površinah smo zabeležili tudi kačje pastirje, ki so se tam verjetno zadrževali zaradi reke Drave, ki teče ob njima.

Na območju NRIM smo v lanskem letu na 10 vzorčnih kvadratih na donorski površini zabeležili 23 kratkotipalčnic in 35 škržatkov, na recipientski površini pa 15 kratkotipalčnic in 44 škržatkov. V letošnjem letu smo na recipientski površini z uporabo enake metode zabeležili več žuželk kot v letu poprej in celo več kot pri popisu donorske površine. Popisali smo 32 kratkotipalčnic, 23 škržatkov, 16 muh, 7 čebel, 2 hrošča, 2 čmrlja, 2 metulja, oso, obada in stenico. Večje število zabeleženih žuželk in večja vrstna pestrost kažeta na verjetno izboljšanje stanja ohranjenosti površine v primerjavi s stanjem pred preizkusom obnove.

V vseh primerih smo na donorskih površinah zabeležili višje število žuželk kot na recipientskih. Večino naravovarstveno pomembnih travniških skupin žuželk, kot so škržatki, metulji, poljski murni in čebele, smo zabeležili na prav vseh površinah. Rezultati meritev pogostosti žuželk, ki so dobri indikatorji biotske pestrosti travnikov, nam bodo v pomoč pri vrednotenju uspešnosti izvedbe teh ukrepov na projektnih površinah.

Projekt EIP VIVEK delno financirata Evropska unija iz Evropske¬ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

 

 

Zapuščina požara na Krasu: priložnost za obnovo tradicionalne kraške kulturne krajine in njene izjemne biotske raznovrstnosti

, Novice

Požar, ki se je v letošnjem poletju razplamtel na Goriškem Krasu, je za seboj nedvomno pustil veliko opustošenje. Kraška krajina je dramatično spremenila svojo podobo, saj je pogorelo 2902 hektarjev gozda, za katerim so v veliki meri ostala le še osmojena debla in gola tla.

Požar na Krasu. Foto: Simon Kovačič

Požarišče je s svojo podobo, kakršnih v Sloveniji nismo prav vajeni, klicalo po aktivni obnovi opustošene narave in ozelenitvi krajine. To naj bi – tako v strokovnem načrtu sanacije požarišča, ki ga je skladno s pristojnostjo pripravil Zavod za gozdove Slovenije, dosegli s ponovnim pogozdovanjem.

Predlog dokumenta z naslovom »Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras« je bil med 15.11. in 13.12.2022 tudi javno razgrnjen in omogočeno je bilo podajanje pripomb. Na DOPPS-u smo predlog skrbno preučili in zavzeli stališče, da sanacija požarišča, kot je predvidena v načrtu, pomeni korak vstran na poti do ciljev ohranjanja narave, ki izhajajo iz varstvenega statusa območja Natura 2000.

Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zato posredovali pripombe na razgrnjeni dokument, s katerimi opozarjamo na odstopanje od nacionalnih zavez ohranjanja narave na Krasu ter hkrati na edinstveno priložnost za obnovo tradicionalne kraške kulturne krajine z njeno izjemno biotsko raznovrstnostjo.

Pripombe DOPPS na predlog Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras

Petarde? Ne, hvala!

, Novice

Božič je pred vrati in bližajo se praznovanja ob zaključku leta, ki si jih mnogi popestrijo z uporabo pirotehničnih izdelkov – ognjemetov. Ljudem vizualno privlačna predstava, ki jo običajno spremljajo tudi glasni poki in žvižgi, pa živalim še zdaleč ni tako všeč. Vseobsežna uporaba pirotehničnih izdelkov v tem obdobju ima hude, nepredvidljive ter še dokaj neraziskane posledice na ptice in ostale prostoživeče živali. Povzroča jim stres, v najhujšem primeru pa jih »pahne« celo v smrt.

Tako kot ostale živali in ljudje, imajo tudi ptice naravno prirojen strah pred močnimi zvoki in svetlobo. Ognjemeti sprožijo pri pticah močan fiziološki in vedenjski odziv, ne glede na starost ptice, kar pomeni, da se osebki tekom življenja ne priučijo, kakšno nevarnost predstavlja sprožitev pirotehničnih izdelkov, temveč imajo strah pred njimi že »v krvi«.

Raziskava na sivih goseh (Anser anser) živečih v urbanih okoljih v Avstriji je pokazala, da se je v nekaj minutah po novem letu srčni utrip gosi dvignil za 96 %, telesna temperatura pa se je povišala za 3 %. Normalne vrednosti teh dveh parametrov so ponovno zabeležili šele pet ur po polnoči. Takšne fiziološke spremembe lahko vodijo v zmanjšano imunsko odpornost in posledično večjo dovzetnost za bolezni.

Zaradi novoletnih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic

V Sloveniji poškodb/smrti ptic, ki so nastale zaradi posledic uporabe pirotehničnih izdelkov sistematično ne beležimo.
Znani so posamezni primeri smrti, predvsem v mestnih jedrih, za katere se sklepa, da so posledica trkov ptic v antropogene površine zaradi preplaha, ki nastane ob novoletnih ognjemetih.

Slikovite in hkrati žalostne primere posledic, ki jih prinašajo novoletni ognjemeti, pa najdemo že pri naši sosedi, Italiji.
Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je januarja 2021 prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev, ki so nič hudega sluteč prenočevali na skupinskem prenočišču v mestu, novoletni ognjemet pa jih je »pahnil« v smrt.
Oglejte si posnetek ulic Rima po novoletnem ognjemetu.

V skladu s 35. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je raba pirotehničnih izdelkov kategorije F1 dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. To na videz kratko obdobje uporabe pa ima lahko dolgoročnejše posledice, kar so pokazali tudi izsledki nedavno objavljene študije.

Raziskovalci v vzhodni Evropi so s pomočjo GPS oddajnikov ugotovili, da so gosi na novoletno noč zapustile svoja prenočišča in letale bistveno dlje in višje, kot to počnejo v nočeh brez ognjemetov. Zaradi posledične večje porabe energije so bile v naslednjih dneh (še 11 dni po novem letu) primorane porabiti bistveno več časa za iskanje hrane, kot ga ob normalni porabi energije. V iskanju mirnih lokacij so številne zamenjale tudi lokacije prenočišč.

Ognjemeti nimajo negativnih učinkov le na prostoživeče živali. Vsak lastnik hišnih ljubljenčkov bo znal povedati, kakšno stisko doživljajo njihovi psi, mačke ali ostale živali, ko zaslišijo glasne zvoke neznanega izvora. Mnogi pri tem pobegnejo od doma, v strahu in nepozornosti pa so izpostavljeni prometu, mrazu in ostalim nevarnostim.

Pirotehnični izdelki so nevarni tudi za zdravje ljudi. Pri eksplozijah se sproščajo v zrak kemikalije v obliki nanodelcev, ki v zraku ostanejo prisotni tudi do več tednov, dokler jih ne spere dež ali sneg. Zaradi svoje majhnosti lahko skozi naša dihala vstopijo v krvni obtok in povzročijo škodo vsem telesnim sistemom. Še posebej nevarni so za ranljive skupine, kot so otroci, mladostniki, nosečnice, starejši in ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja. Eksplozije povzročijo tudi požare in akutne poškodbe.

Praznični čas zaznamujeta sreča in veselje, ob uporabi pirotehničnih izdelkov pa enako ne velja za prostoživeče živali in hišne ljubljenčke. Pomislimo tudi nanje in jim letos pričarajmo mirne praznike, brez strahu in stisk.

Prispevek pripravil član DOPPS Janez Leskošek